Mesto na robu Evrope, kjer govorijo rusko in živijo 'v krču'

"Ime je nekoliko ironično" za francoski AFP pravi Eerik Purgel, vodja mejne policije v pretežno rusko naseljenem estonskem mestu Narva. Nekateri se bojijo, da bi lahko obmejno mesto z več kot 50.000 prebivalci, večinoma estonskimi in ruskimi državljani ter osebami brez državljanstva od padca Sovjetske zveze, postalo prva tarča možne ruske invazije.

Na estonski strani mostu plapola zastava Nata poleg zastav Estonije in Evropske unije. Most je bil nekoč poln ljudi, ki so se vozili v Rusijo po nakupih ali pa so obiskovali sorodnike. Danes pa je mejni prehod zaprt za promet in potniki svojo prtljago vlečejo peš.

Razpoloženje v Narvi je mračno. "Tukaj na robu Evrope se vojna doživlja drugače," je dejala županja Katri Raik. "Vsak dan gledamo Rusijo čez mejo. Vsi razmišljamo o tem, kaj se bo zgodilo potem." 

Od ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je Estonija, tako kot drugi dve baltski državi, Latvija in Litva, okrepila svojo obrambo. Estonska vojska je majhna, pomagajo pa ji lahko enote Nata nameščene v baltskih državah. Estonske oblasti so uvedle različne "ukrepe za zaščito svoje nacionalne varnosti". Ruskim državljanom in osebam brez državljanstva je bila odvzeta volilna pravica na lokalnih volitvah, v številnih šolah pa so začeli poučevati le v estonščini. To odpira številne pomisleke in tudi kritike, predvsem iz Moskve, a tudi nekaterih nevladnih organizacij, ki opozarjajo na diskriminacijo ruske manjšine. 

Ukrepi oblasti so močno prizadeli Narvo, kjer ljudje večinoma govorijo rusko. Spremembe so skupaj z visoko brezposelnostjo, naraščajočimi stroški, krčenjem vezi z Rusijo in strahom pred konflikti povečale napetosti v obmejnem mestu.

"To je najtežje obdobje naše zgodovine v približno 40 letih," je dejal predsednik mestne skupščine Mihail Stalinuhin in zavrnil politiko, usmerjeno proti govorcem ruskega jezika. "Stvari še poslabšujejo nenehne govorice o vojni, vojni, vojni, vojni, vojni. Ljudje preživljajo zelo težko moralno, ekonomsko in socialno situacijo."

Približno polovica prebivalcev Narve ima estonsko državljanstvo, tretjina rusko, približno 7000 ljudi pa je brez državljanstva. Mestu, ki se nahaja na pomembnem strateškem položaju, so v preteklih stoletjih vladali Danci, Nemci, Rusi, Švedi in Estonci.

Večina zgodovinskih baročnih stavb je bila uničenih med drugo svetovno vojno, pod sovjetsko oblastjo pa je Narvo naseljevalo pretežno rusko prebivalstvo. Petintrideset let po osamosvojitvi Estonije se Narva še vedno spopada z vprašanji identitete.

Vladimir Aret, 32-letni upravitelj hotela in član mestnega sveta, je povedal, da se mnogi v Narvi počutijo razpete med dvema svetovoma. "Sem Evropejec, ampak včasih se šalimo, da ne razumemo, kaj je naša domovina," je dejal.

Nekateri rusko govoreči prebivalci se imajo za estonske domoljube, medtem ko drugi hvalijo Vladimirja Putina. Nekateri ljudje v Narvi govorijo samo rusko. Gledajo rusko televizijo in čutijo nostalgijo po sovjetski preteklosti.

Rusija redno kritizira estonsko vlado. Rusko zunanje ministrstvo je v poročilu, objavljenem decembra, zapisalo o "naraščajoči rusofobni norosti v Estoniji" in vladni "neonacistični" politiki. Nekateri podpirajo stališče Moskve.

"Mi, rusko govoreči, smo diskriminirani," je dejala ženska v petdesetih letih v Narvi, ki je zaradi strahu pred posledicami razkritja indentite novinarje prosila, da je ne imenujejo. Olga Kolesnikova, 64-letna ženska brez državljanstva, se ni strinjala. "Ne počutim se prikrajšano," je dejala upokojena bankirka in dodala, da so trije od njenih štirih otrok estonski državljani.

Aleksandar Gruljov, 59-letni gradbeni delavec, je dejal, da celo razmišlja o tem, da bi se odpovedal ruskemu državljanstvu. "Tukaj nihče nikogar ne zatira," je dodal.

Vendar pa nemški politolog Carlo Masala pravi, da je odvzem volilne pravice ruskim državljanom na lokalnih volitvah v Estoniji odlična priložnost za rusko propagando. Tako kot v Donbasu na vzhodu Ukrajine "lahko Rusija trdi, da so pravice njenih manjšin v tujini ogrožene, kar ji daje razlog, da jih zaščiti, če je potrebno z vojaškimi sredstvi," je povedal za AFP.

V svoji knjigi "Če Rusija zmaga: Scenarij" Masala predvideva, da bodo ruski vojaki leta 2028 osvojili Narvo, da bi sprožili širši napad na baltske države in privedli do morebitnega razpada Nata.

Po njegovi knjigi bi ruske sile zavzele Narvo v nekaj urah s pomočjo delov lokalnega civilnega prebivalstva, ki bi bilo pred napadom oboroženo. Masala je za AFP povedal, da bi lahko bilo tudi več drugih mest z veliko rusko populacijo, vključno s Kirkenesom na Norveškem in Daugavpilsom v Latviji, ranljivih za morebiten ruski napad.

Ruska invazija na Ukrajino je v ospredje razprave postavila politična prepričanja Rusov v Estoniji. "Bi podprli državo v primeru vojne, ki bi lahko bila proti Rusiji?" so v anketi iz leta 2023 vprašali rusko govoreče. Glede na rezultate ankete je 65 odstotkov rusko govorečih vprašanih dejalo, da so "verjetno ali zagotovo estonski domoljubi", 28 odstotkov pa, da "verjetno ali zagotovo ne".

Elisei Solovjov ne dvomi o svoji zvestobi Estoniji. Osemnajstletni član prostovoljne obrambne organizacije Kaitseliit že zna kopati jarke in uporabljati strelno orožje. "Pripravljeni smo braniti svojo državo, ne bojimo se," je dejal. Analitik Masala je dejal, da Narva zdaj spominja na trdnjavo.