Nasa s cilji na Luni, napoveduje tudi novo misijo na Mars

Čeprav si vesoljska agencija že dolgo prizadeva za ustanovitev naselja na Luni, kjer bi astronavti lahko živeli in delali trajneje, je Nasa v torek prvič razkrila časovnico in načrt za takšna prizadevanja.

"Baza na Luni se ne bo pojavila čez noč," je na dogodku z naslovom Ignition (v prevodu Vžig) dejal administrator Nase Jared Isaacman. "V naslednjih sedmih letih bomo vložili približno 20 milijard dolarjev in jo zgradili z več deset misijami," je še poudaril. Ni sicer še jasno, koliko od 20 milijard dolarjev bi lahko Nasa preusmerila iz drugih projektov ali koliko novih sredstev bo potrebnih.

Nekateri drugi projekti, ki jih je napovedal Isaacman, bi imeli precej krajše roke, predvsem povsem novo vozilo na jedrski pogon za Mars, za katerega agencija upa, da ga bo uspela izstreliti do leta 2028, kar je bliskovito hitro v svetu vesoljskih potovanj.

Med množico torkovih napovedi je Isaacman razkril tudi, da bo Nasa začasno ustavila načrte za sodelovanje z mednarodnimi partnerji pri razvoju vesoljske postaje, ki bi krožila okoli Lune in se imenuje Gateway.

Zasnovana kot podpora odpravam na Lunino površje in misijam proti bolj oddaljenim destinacijam, bi vesoljska postaja Gateway služila kot postajališče v Lunini orbiti, preko katerega bi usklajevali prevoz tovora in posadk.

Agencija bo namesto tega obstoječe vire programa Gateway uporabila za druge namene, vključno z gradnjo lunarne baze.

"Pomembne dele obstoječe strojne opreme in objektov programa Gateway je mogoče neposredno prenameniti za podporo kratkoročnim raziskovalnim ciljem, skupaj s tistimi orbitalnimi elementi, ki so potrebni za podporo misije, osredotočene na površje," je povedal Carlos Garcia-Galan, vodja Nasinega programa Moon Base.

Isaacman je dejal, da si bo Nasa prizadevala tudi za drastično povečanje števila robotskih pristajalnih modulov, ki na Luno prevažajo tovor in znanstvene instrumente – s ciljem, da bi pristanki postali mesečni. Za primerjavo, Nasa in njeni komercialni partnerji so od januarja 2024 proti Luni poslali štiri pristajalne module z različno stopnjo uspeha.

Misija na Mars leta 2028, ki jo je Isaacman poimenoval Vesoljski reaktor 1 Svoboda – ali SR-1 Svoboda – bi prvič uporabila tehnologijo jedrskega električnega pogona v vesolju.

Isaacman je bil glasen zagovornik tehnologije, ki obljublja izjemno učinkovite motorje, idealne za pogon misij v globoko vesolje. Vendar pa tehnologija predstavlja velike oblikovalske izzive in bi lahko prinesla visoke stroške skupaj s tveganji, ki so povezana z izstrelitvijo jedrskih sistemov, vključno s sevanjem.

Uresničitev jedrskega električnega pogona ni edini cilj misije SR-1 Svoboda. Vozilo bi prevzelo cilje, ki so bili predhodno napovedani v okviru predlagane misije Skyfall, namenjene namestitvi helikopterjev na Marsovo površino, ki bi lahko sledili stopinjam Ingenuityja, prvega vozila, ki je doseglo nadzorovan let na Marsu.

Ugotovitve misije SR-1 Svoboda bi prav tako vplivale na načrte Nase za izdelavo fisijskega reaktorja na Lunini površini, ki bi lahko napajal lunino bazo podnevi in ponoči. Agencija je že prej razkrila svojo namero, da bi tak reaktor izstrelila do leta 2030.