Voditelji članic Nata bodo danes razpravljali tudi o vlogi Kitajske in jo pozvali, naj obsodi rusko invazijo Ukrajine, ravna odgovorno in se vzdrži podpore Rusiji. Kakšno držo zavzeti v odnosu do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji, bo ena ključnih tem pogovorov zahodnih voditeljev ta konec tedna v Bruslju.
Eno ključnih sporočil vrha Nata v četrtek bo tudi napoved dodatne pomoči Ukrajini s ciljem okrepitve njene obrambe pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami. Uporaba kemičnega orožja je povsem nesprejemljiva in bi bistveno spremenila položaj ter imela resne posledice, je opozoril Jens Stoltenberg. Poudaril je, da jedrske vojne ni mogoče zmagati.
Tiskovni predstavnik Kremlja je namreč dejal, da bi lahko Rusija uporabila jedrsko orožje, če bi se soočila z "eksistencialno grožnjo".
Ob začetku zasedanja bo voditelje zaveznic v četrtek nagovoril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki bo po pričakovanjih znova pozval k vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino. V Natu vztrajajo, da tega ne bodo storili, ker ocenjujejo, da bi to pomenilo obsežno vojno oziroma bistveno razširilo konflikt.
"Odločeni smo narediti vse, kar je v naši moči, da podpremo Ukrajino," je povedal Stoltenberg, hkrati pa opozoril, da mora Nato poskrbeti, da se vojna ne razširi izven meja Ukrajine. "Članice Nata se soočajo z bistveno spremenjenim varnostnim okoljem, v katerem so avtoritarne vlade pripravljene uporabiti silo."
V Bruslju se pred zavezniškim vrhom omenja možnost, da bi lahko Stoltenbergu še za eno leto podaljšali mandat, ki se mu sicer izteče letos. Na vprašanje, ali je pripravljen ostati na položaju, je odgovoril, da bo o tem določilo 30 zaveznic, on pa da je osredotočen na priprave vrha sredi zelo resnih varnostnih razmer zaradi vojne v Ukrajini.
