NATO na prelomnici: v Ankari se začenja vrh o prihodnosti zavezništva

V ospredju vrha bo prihodnost zavezništva v času, ko ZDA postopoma zmanjšujejo svojo vojaško prisotnost v Evropi. Evropske države se zato vse bolj pripravljajo na scenarij, v katerem bodo morale prevzeti večino odgovornosti za lastno varnost, hkrati pa želijo ohraniti tesno sodelovanje z Washingtonom, poroča The New York Times.

Letošnji vrh poteka v času povečane varnostne napetosti. Zavezništvo se sooča z nadaljevanjem ruske agresije proti Ukrajini, vse večjo vojaško močjo Kitajske in spremembo ameriških obrambnih prioritet. Administracija predsednika Donalda Trumpa je namreč jasno sporočila, da želi del vojaških zmogljivosti in enot iz Evrope preusmeriti na Bližnji vzhod ter v indijsko-pacifiško regijo zaradi naraščajočega tekmovanja s Kitajsko.

Vrh bo potekal tudi v senci napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami, ki so se poglobile med ameriško vojno proti Iranu. Trump je evropskim državam namreč očital, da Washingtonu niso nudile zadostne podpore pri izvajanju napadov, kar je dodatno poglobilo vprašanja o prihodnjih odnosih znotraj zavezništva.

Evropski voditelji zato govorijo o začetku tako imenovanega "NATO 3.0", v katerem bi Evropa prevzela precej večji delež bremena pri konvencionalni obrambi, medtem ko bi ZDA ostale predvsem strateški partner in jedrski zaščitnik zavezništva.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte od voditeljev pričakuje, da bodo predstavili konkretne načrte za izpolnitev zavez z lanskega vrha na Nizozemskem, po katerih naj bi članice do leta 2035 za obrambo namenjale pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Prejšnji teden je poudaril: "Vdihnili bomo življenje konceptu Nata 3.0: močnejša Evropa v močnejšem Natu."

Večina članic je lani za obrambo namenila dva odstotka BDP, kot so se dogovorile že pred leti, tega cilja pa niso dosegle Slovenija, Češka in Albanija. Premier Janez Janša, ki se vrha udeležuje prvič po vrnitvi na položaj predsednika vlade, je dejal, da mu bo zaradi neizpolnjene zaveze Slovenije "prvič neprijetno" na vrhu. Spremljala ga bosta zunanji minister Tone Kajzer in obrambni minister Valentin Hajdinjak, ki je napovedal, da želi vlada obrambne izdatke na dva odstotka BDP zvišati že do konca letošnjega leta.

Evropske države se sicer zavedajo, da bodo morale vlaganja močno povečati, vendar opozarjajo, da denar sam po sebi ne bo dovolj. Primanjkuje vojakov, proizvodnih zmogljivosti in naprednih vojaških sistemov, kot so protiraketna obramba, satelitske zmogljivosti, obveščevalni sistemi ter rakete dolgega dosega, ki jih je doslej večinoma zagotavljala ameriška vojska.

Dodaten izziv predstavlja tudi vprašanje poveljevanja. Nato je vse od ustanovitve zgrajen okoli ameriškega vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, zato številni strokovnjaki opozarjajo, da popoln umik ameriškega vodstva ne bi pomenil le vojaškega, temveč tudi političnega pretresa za celotno zavezništvo.

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je razvoj zavezništva opisal kot novo zgodovinsko obdobje. Po njegovih besedah je bil Nato po drugi svetovni vojni namenjen odvračanju Sovjetske zveze, po koncu hladne vojne pa se je osredotočal predvsem na boj proti terorizmu. Zdaj pa se mora zaradi ruske invazije na Ukrajino in spremenjenih ameriških prioritet znova prilagoditi. "Nato 3.0 pomeni, da bo Evropa prevzela večino odgovornosti za konvencionalno obrambo, ZDA pa bodo predvsem ključni strateški zaveznik," je dejal.

Evropske članice naj bi letos in prihodnje leto skupaj namenile okoli 80 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini, navaja The New York Times. V Ankaro zato prihaja tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki bo zaveznice znova pozval k dodatnim sistemom zračne obrambe za zaščito pred ruskimi raketnimi in brezpilotnimi napadi. Drevi se bo udeležil večerje voditeljev skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo in predsednikom Južne Koreje Leejem Jae-myungom.