Vrh Nata začeli z večerjo, na njej tudi Janša s soprogo

Turški predsednik je danes skupaj s soprogo Emine Erdogan generalnega sekretarja zavezništva Marka Rutteja ter voditelje članic Nata in njihove partnerice oziroma partnerje sprejel v predsedniški palači v Ankari. Med gosti sta tudi slovenski premier Janez Janša in njegova soproga Urška Bačovnik Janša.

Večerje se prav tako udeležujejo južnokorejski predsednik Li Je Mjung, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Rutte je ob sprejemu von der Leyen in Coste dejal, da sodelovanje med EU in Natom "ne bi moglo biti boljše". Naloge med povezavama pa so jasno razdeljene, je dodal. Nato skrbi za zmogljivosti, standarde ter poveljevanje in nadzor, EU pa za praktično vse ostalo, je pojasnil.

Dobro sodelovanje z Natom sta pozdravila tudi predsednika obeh evropskih institucij. Costa je dodal, da evropski državljani od vrha v Ankari pričakujejo jasno sporočilo, da se lahko pri obrambi še naprej zanesejo na zavezništvo.

"Močna Evropa pomeni močan Nato in odločeni smo zapolniti vrzeli na področju obrambe," pa je dejala von der Leynova.

Večja vloga Evrope pri zagotavljanju lastne varnosti v okviru Nata je sicer poleg povečevanja proračunskih izdatkov članic za obrambo, krepitve zmogljivosti obrambne industrije in nadaljnje podpore Ukrajini ena od osrednjih tem zasedanja voditeljev Nata, ki se bo zaključilo v sredo.

Ob začetku vrha so se drevi na ločeni delovni večerji v okviru Sveta Nato-Ukrajina sestali zunanji ministri članic zavezništva, vključno s slovenskim ministrom Tonetom Kajzerjem, in njihov ukrajinski kolega Andrij Sibiha.

Obrambni ministri Nata, med njimi slovenski minister Valentin Hajdinjak, pa imajo drevi na programu večerjo s kolegi iz partnerskih držav Avstralije, Japonske, Nove Zelandije in Južne Koreje.

Zasedanje poteka v senci napetosti med ZDA in Evropo, ki ji je ameriški predsednik Donald Trump danes v Ankari znova očital, da mu ni pomagala v vojni proti Iranu. Obenem je ponovil težnje po prevzemu Grenlandije, zaradi katerih so se odnosi med obema stranema Atlantika zaostrili že v začetku leta.

"Bil sem zelo razočaran nad Natom. Pomoči sploh nismo potrebovali in na nek način sem ljudi preizkušal. Preizkušal sem, ali bi nam stali ob strani ali ne, saj že dolgo pravim, da smo jim pomagali, vendar nisem prepričan, da bi oni nam stali ob strani," je novinarjem na srečanju s turškim kolegom Erdoganom povedal ameriški predsednik Trump.

Ponovil je, da si ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Zelenski, s katerima je nedavno govoril v ločenih telefonskih pogovorih, želita končati vojno v Ukrajini. "Mislim, da si oba želita skleniti dogovor," je dejal.

Trump je prav tako napovedal, da bo Washington razmislil o prodaji lovskih letal F-35 Turčiji. "To je odlično letalo, daleč najboljše letalo, in to je vsekakor nekaj, kar bomo preučili," je dodal.

Erdogan upa na ugodno odločitev glede letal F-35. "Glede tega vprašanja gospod Trump vedno drži svojo besedo. Če bo božja volja, verjamem, da bo na tem vrhu voditeljev (Nata) prišlo do ugodne odločitve o letalih F-35," je po poročanju AFP dejal turški predsednik.

Washington je Ankaro leta 2019 izključil iz programa F-35 za razvoj lovcev pete generacije, potem ko je Turčija leta 2017 pridobila ruski protiraketni obrambni sistem S-400.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek ZDA pozval, naj Turčiji ne dobavijo lovcev F-35, saj bi to po njegovem mnenju porušilo ravnovesje moči na Bližnjem vzhodu. Turško zunanje ministrstvo pa je danes Netanjahujeve izjave označilo za del izraelske kampanje dezinformacij.

Netanjahu je danes v intervjuju za televizijo CNN ponovil, da bi prodaja navedenih letal "uničila ravnovesje moči na Bližnjem vzhodu, saj menim, da ima Turčija agresivne težnje". "Ko jim boste dali to moč, boste v sled tega videli agresijo," je še dodal.

V ospredju vrha je sicer prihodnost zavezništva v času, ko ZDA postopoma zmanjšujejo svojo vojaško prisotnost v Evropi. Evropske države se zato vse bolj pripravljajo na scenarij, v katerem bodo morale prevzeti večino odgovornosti za lastno varnost, hkrati pa želijo ohraniti tesno sodelovanje z Washingtonom, poroča The New York Times.

Letošnji vrh poteka v času povečane varnostne napetosti. Zavezništvo se sooča z nadaljevanjem ruske agresije proti Ukrajini, vse večjo vojaško močjo Kitajske in spremembo ameriških obrambnih prioritet. Administracija predsednika Trumpa je namreč jasno sporočila, da želi del vojaških zmogljivosti in enot iz Evrope preusmeriti na Bližnji vzhod ter v indijsko-pacifiško regijo zaradi naraščajočega tekmovanja s Kitajsko.

Vrh bo potekal tudi v senci napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami, ki so se poglobile med ameriško vojno proti Iranu. Trump je evropskim državam namreč očital, da Washingtonu niso nudile zadostne podpore pri izvajanju napadov, kar je dodatno poglobilo vprašanja o prihodnjih odnosih znotraj zavezništva.

Evropski voditelji zato govorijo o začetku tako imenovanega "NATO 3.0", v katerem bi Evropa prevzela precej večji delež bremena pri konvencionalni obrambi, medtem ko bi ZDA ostale predvsem strateški partner in jedrski zaščitnik zavezništva.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte od voditeljev pričakuje, da bodo predstavili konkretne načrte za izpolnitev zavez z lanskega vrha na Nizozemskem, po katerih naj bi članice do leta 2035 za obrambo namenjale pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Prejšnji teden je poudaril: "Vdihnili bomo življenje konceptu Nata 3.0: močnejša Evropa v močnejšem Natu."

Večina članic je lani za obrambo namenila dva odstotka BDP, kot so se dogovorile že pred leti, tega cilja pa niso dosegle Slovenija, Češka in Albanija. Premier Janez Janša, ki se vrha udeležuje prvič po vrnitvi na položaj predsednika vlade, je dejal, da mu bo zaradi neizpolnjene zaveze Slovenije "prvič neprijetno" na vrhu. Spremljala ga bosta zunanji minister Tone Kajzer in obrambni minister Valentin Hajdinjak, ki je napovedal, da želi vlada obrambne izdatke na dva odstotka BDP zvišati že do konca letošnjega leta.

Evropske države se sicer zavedajo, da bodo morale vlaganja močno povečati, vendar opozarjajo, da denar sam po sebi ne bo dovolj. Primanjkuje vojakov, proizvodnih zmogljivosti in naprednih vojaških sistemov, kot so protiraketna obramba, satelitske zmogljivosti, obveščevalni sistemi ter rakete dolgega dosega, ki jih je doslej večinoma zagotavljala ameriška vojska.

Dodaten izziv predstavlja tudi vprašanje poveljevanja. Nato je vse od ustanovitve zgrajen okoli ameriškega vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, zato številni strokovnjaki opozarjajo, da popoln umik ameriškega vodstva ne bi pomenil le vojaškega, temveč tudi političnega pretresa za celotno zavezništvo.

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je razvoj zavezništva opisal kot novo zgodovinsko obdobje. Po njegovih besedah je bil Nato po drugi svetovni vojni namenjen odvračanju Sovjetske zveze, po koncu hladne vojne pa se je osredotočal predvsem na boj proti terorizmu. Zdaj pa se mora zaradi ruske invazije na Ukrajino in spremenjenih ameriških prioritet znova prilagoditi. "Nato 3.0 pomeni, da bo Evropa prevzela večino odgovornosti za konvencionalno obrambo, ZDA pa bodo predvsem ključni strateški zaveznik," je dejal.

Evropske članice naj bi letos in prihodnje leto skupaj namenile okoli 80 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini, navaja The New York Times. V Ankaro zato prihaja tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki bo zaveznice znova pozval k dodatnim sistemom zračne obrambe za zaščito pred ruskimi raketnimi in brezpilotnimi napadi. Drevi se bo udeležil večerje voditeljev skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo in predsednikom Južne Koreje Li Dže-Mjungom.

Članice Nata bodo v petih letih v zaščito pred droni vložile 40 milijard ameriških dolarjev (okoli 35 milijard evrov), je danes na forumu napovedal generalni sekretar Nata Mark Rutte. V Ankari so članice naznanile še za več deset milijard drugih naložb v različne obrambne sisteme, tudi nov sistem za nadzor iz zraka.

Visoki predstavniki članic Nata ter obrambnih podjetij iz Evrope, Kanade in ZDA, tudi dveh slovenskih, so se pred začetkom vrha zbrali na forumu, na katerem so naznanili pobude na področju obrambnih zmogljivosti v vrednosti več deset milijard evrov.

Med drugim bodo članice po Ruttejevih besedah v prihodnjih petih letih vložile 40 milijard ameriških dolarjev v obrambo pred brezpilotnimi letalniki. Poleg tega bodo do konca leta 2027 izurile petkrat toliko upravljavcev dronov, kot jih imajo trenutno.

Kot je pojasnil generalni sekretar, jim bo zavezništvo pri tem nudilo podporo v okviru pobude za urjenje pilotov vojaških zrakoplovov, ki jo bodo razširili na brezpilotnike.

"Gradimo robustno protidronsko zaščito za zaznavanje, identifikacijo in nevtralizacijo dronov. Tako ščitimo milijardo naših državljanov pred celotnim spektrom groženj, ki jih predstavljajo brezpilotni letalniki," je povedal Rutte in spomnil na vdore dronov v vzhodne članice zavezništva, večinoma povezane z rusko agresijo na Ukrajino.

Predstavniki posameznih držav in podjetij so na forumu naznanili še več drugih pobud, namenjenih skupnemu vlaganju v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, ki so vredne več deset milijard evrov. Med drugim bodo v sisteme zračne obrambe vložile 26,3 milijarde evrov.

Danes predstavljene pobude - Slovenija se na novo ni pridružila nobeni od njih - so namenjene še razvoju novih zmogljivosti v vesolju, zagotavljanju kritičnih surovin in posodobitvi zmogljivosti za opozarjanje in nadzor iz zraka.

Generalni sekretar je napovedal zamenjavo letal za opozarjanje in nadzor ameriškega proizvajalca Boeing z letali kanadskega podjetja Bombardier, na katera bodo nameščeni sistemi švedskega Saaba GlobalEye. Več članic namerava skupaj kupiti deset letal s Saabovim sistemom, je dejal Rutte, pri čemer vrednosti ni razkril.

Z danes predstavljenimi pobudami sicer članice po njegovih besedah kažejo, da že uresničujejo zaveze z lanskega vrha v Haagu, da bodo naložbe v obrambo in varnost do leta 2035 zvišale na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) ter okrepile proizvodne zmogljivosti Natove obrambne industrije.

Večji evropski prispevek k varnosti Nata je bistvenega pomena, je pred začetkom vrha zavezništva v Ankari na družbenem omrežju X zapisal zunanji minister Tone Kajzer, ki na zasedanju spremlja premierja Janeza Janšo.

"Kolektivna obramba in skupni vrednostni temelj seveda ostajata jedro Nata, vendar se strateško okolje spreminja. Grožnje so večdomenske, hitrejše in bolj kompleksne. Tradicionalne metrike te realnosti ne zajamejo več. Zdaj so pomembni rezultati," je sporočil Kajzer.

Večji prispevek Evrope k varnosti zavezništva je po njegovem mnenju bistvenega pomena, vendar pa omejitve obrambno-industrijskega sodelovanja spodkopavajo učinkovitost.

"Vrh v Ankari bo zavezništvo vodil pri usklajevanju njegovih struktur s svetom, s katerim se sooča. Cilj zavezništva pri tem je jasen: bolj koherentno, bolj sposobno in bolj odporno zavezništvo," je poudaril zunanji minister.

Odločitve, ki jih bodo voditelji sprejeli na vrhu, tako po njegovih besedah ne bodo zgolj obravnavale neposrednih izzivov, ampak bodo oblikovale evroatlantsko varnostno okolje za prihodnja leta.

Kajzer, ki skupaj z obrambnim ministrom Valentinom Hajdinjakom na dvodnevnem vrhu spremlja premierja Janšo, se bo pozneje udeležil srečanja zunanjih ministrov Nata s partnerji iz Istanbulske pobude za sodelovanje ter delovne večerje Sveta Nato-Ukrajina.

Ob robu pa ima predvidenih tudi več dvostranskih srečanj. Srečal se je že z ameriško državno podsekretarko za politične zadeve Allison Hooker, s katero je govoril o nadaljnji krepitvi dvostranskega sodelovanja Slovenije in ZDA, predvsem na področjih gospodarstva, tehnologije ter civilne jedrske energije.

Strinjala sta se o pomenu uspešnega vrha Nata v Ankari kot pomembnega mejnika pri nadaljnji krepitvi čezatlantskih vezi.

Hajdinjak je medtem ob robu vrha v Ankari obiskal turško obrambno podjetje Aseslan. To proizvaja sistem Smash 30 mm RCWS z avtomatskim topom Mk44 Bushmaster II, s katerim je bila v okviru posodobitve opremljena patruljna ladja Triglav.

Ukrajinske v vojni utrjene sile bi okrepile obrambo zveze Nato, je danes v govoru ob robu vrha zavezništva v Ankari dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. 

"Ali res verjamete, da bi bilo prav, da država in narod s takšno ravnjo obrambnih zmogljivosti živita zunaj Nata?" je dejal Zelenski v Ankari. Dodal je, da bi bila Ukrajina v Natu "vir izjemnih obrambnih zmogljivosti".

Zelenski je ponovno pozval, naj se Ukrajini odobri članstvo v zvezi. Ob tem je podpornike Kijeva pozval, naj okrepijo pomoč za zračno obrambo države.

Ukrajina se sicer uspešno spopada z ruskimi droni, ki vsak dan letijo nad državo, ima pa težave pri sestreljevanju ruskih balističnih izstrelkov. "Vse ostalo zmoremo sami, ko pa gre za zračno obrambo, potrebujemo odločnost naših partnerjev," je glede zračne obrambe še dejal ukrajinski predsednik.

Po njegovih navedbah trenutna raven proizvodnje raket patriot ameriške izdelave ni zadostna, zato je zaveznike pozval, naj pritiskajo na Washington, da Kijevu dovoli njihovo proizvodnjo. Prav tako je pozval evropske države, naj sodelujejo z Ukrajino pri razvoju lastne, cenejše različice te tehnologije.

V Turčiji so pred začetkom vrha zveze Nato v Ankari pridržali še dva novinarja, so danes sporočili mediji in organizacija za človekove pravice. Oblasti so v zadnjih mesecih po vsej državi prijele več deset novinarjev in aktivistov, kritičnih do predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki gosti dvodnevni vrh zavezništva.

Opozicijski spletni portal Bir Gur je sporočil, da so aretirali njihovega novinarja Kayhana Ayhana, ki je poročal s sojenja zdaj že odstavljenemu županu Istanbula Ekremu Imamogluju. Ta je veljal za nevarnega izzivalca Erdogana na prihodnjih predsedniških volitvah. Novinarja je policija prijela v ponedeljek zvečer na njegovem domu v Istanbulu zaradi domnevne objave lažnih novic. Danes bo stopil pred sodnika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Organizacija za človekove pravice MLSA pa je sporočila, da je policija prijela novinarja Hazarja Dosta, ko je v Istanbulu kupoval živila. Prijeli so ga zaradi sodelovanja na protestih leta 2018. Dosta so sicer v tem primeru že oprostili, vendar se je tožilstvo pritožilo. Tudi on bo danes stopil pred sodnika.

Lokalni mediji in sindikati so že v nedeljo poročali, da so oblasti v okviru poostrenih varnostnih ukrepov pred vrhom Nata izvedle racije v Ankari, Istanbulu in več provincah. Tarča naj bi bile leve in socialistične stranke, sindikati ter gibanja civilne družbe. Med drugim sta bila pridržana urednika novičarskih portalov T24 in Oda TV, kritičnih do Erdogana. Po navedbah turške tiskovne agencije Anadolu je policija med racijami prijela več kot 60 ljudi.

Po navedbah organizacije za človekove pravice Human Rights Watch so v luči vrha sicer že junija aretirali okoli 200 ljudi, med njimi aktiviste, pravnike in novinarje. Tožilstvo trdi, da so jih prijeli v okviru preprečevanja "dejavnosti terorističnih organizacij".

V Ankari, kjer na vrhu med voditelji 32 članic zavezništva pričakujejo tudi predsednika ZDA Donalda Trumpa, veljajo strogi varnostni ukrepi. Glavne ceste so zaprte, policisti pa so nameščeni v stranskih ulicah. Protesti so prepovedani.