Arktična straža: Nemčija na misijo pošilja štiri bojna letala

"Arctic Sentry (Arktična straža) poudarja zavezanost Nata k zaščiti svojih članic in ohranjanju stabilnosti v enem od strateško najpomembnejših in okoljsko najbolj zahtevnih območij na svetu," je dejal ameriški general Alexus Grynkewich, ki poveljuje silam Nata v Evropi.

Novo misijo je Nato naznanil že prejšnji teden, ko je tiskovni predstavnik vrhovnega poveljstva zavezniških sil v Evropi Martin O'Donnell pojasnil, da bodo z njo dodatno okrepili položaj Nata na Arktiki in skrajnem severu.

Misija sledi Natovi vojaški vaji Arktična odpornost, v okviru katere sta bila na Grenlandijo napotena tudi dva slovenska častnika. Namen Arktične straže je krepitev varnosti na Arktiki. Prav pomisleke glede varnosti na Arktiki je Trump izpostavljal kot razlog za to, da bi nadzor nad Grenlandijo prevzele ZDA.

Trumpove težnje za prisvojitev Grenlandije so zavezništvo pahnile v eno najresnejših kriz od njegove ustanovitve. Januarja je Trump umaknil grožnje s priključitvijo Grenlandije s silo. Po kasnejšem pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem je sporočil tudi, da sta oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije in Arktike.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem danes v govoru pred spodnjim domom ruskega parlamenta napovedal, da bo Rusija v primeru militarizacije Grenlandije odgovorila tudi z vojaško-tehničnimi ukrepi. 

Število britanskih vojakov na Norveškem se bo v naslednjih treh letih povečalo z okrog 1000 na 2000, je napovedal obrambni minister John Healey. 

"Potrebe po obrambi naraščajo in Rusija predstavlja največjo grožnjo varnosti Arktike in skrajnega severa od hladne vojne," je med obiskom pri britanskih vojakih v oporišču na severu Norveške dejal Healey.

Že marca bodo v okviru Natove vojaške vaje na območje napotili okrog 1500 vojakov. Obsežna vaja se bo odvijala na Norveškem, Finskem in Švedskem, njen namen pa je uriti pripadnike sil zaveznic v ekstremnih arktičnih pogojih.

Healey je potrdil tudi, da bodo britanske sile odigrale svojo vlogo v novi misiji Arktična straža, ki jo za okrepitev varnosti na Arktiki načrtuje Nato.

Misijo Nata, po vzoru tistih v Baltskem morju ali na vzhodni fronti zavezništva, je predlagala britanska zunanje ministrica Yvette Cooper. O tej možnosti bodo v četrtek na zasedanju v Bruslju razpravljali obrambni ministri zavezništva.

"Znatno bomo prispevali in ohranili zagon, da se bo Arktika dolgoročno odražala v načrtih in vajah Nata," je dejal danski obrambni minister Troels Lund Poulsen. Dodal je, da bodo podrobnosti podpore v okviru misije Arktična straža določene v sodelovanju z zaveznicami, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius pa je ob robu današnjega srečanja obrambnih ministrov EU v Bruslju napovedal, da bo Nemčija v misiji sprva sodelovala s štirimi letali eurofighter. O morebitni nadaljnji podpori misiji se bodo po njegovih besedah usklajevali z zaveznicami, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Finsko obrambno ministrstvo je medtem pozdravilo pobudo Nata za krepitev varnosti na območju Arktike. "Bistveno je, da ima Nato močno odvračanje in obrambo na Arktiki in da je zmožen odgovoriti zlasti na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija," je še dodalo ministrstvo in hkrati opozorilo na vse večjo vlogo Kitajske v regiji.

Slovenski obrambni minister Borut Sajovic pa je v Bruslju ponovil, da je Grenlandija za zavezništvo pomembno območje. "Dali smo jasno sporočilo, da si želimo mirnega reševanja različnih pogledov," je povedal minister in dodal, da sta se dva pripadnika Slovenske vojske s prvega dela misije že vrnila, če bo potrebno, pa bomo izmenjavo v sodelovanju z zaveznicami ponovili.

"Arktična straža izkorišča moč zavezništva, saj združuje dejavnosti Nata in zaveznikov na skrajnem severu v enoten globalni operativni pristop k regiji. (...) Z nadaljnjim usklajevanjem v okviru Nata bomo (...) oblikovali bolj usklajen okvir potencialnih izzivov na Arktiki, da bomo lahko hitro in učinkovito odpravili naše morebitne pomanjkljivosti," je povedal Rutte. Dodal je, da bo misija okrepila varnost na območju Arktike.

Generalni sekretar Nata je na novinarski konferenci prav tako predstavil osrednje tematike četrtkovega zasedanja obrambnih ministrov članic zavezništva.

Ministri bodo v Bruslju razpravljali zlasti o tem, kako zaveznice načrtujejo nadaljnje višanje izdatkov za obrambo, da bi dosegle cilje, določene na vrhu Nata junija lani v Haagu. Tedaj so se namreč članice zavezništva dogovorile, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišale na pet odstotkov BDP.

Rutte je prepričan, da bi države morale krepiti naložbe v obrambo, povečati proizvodnjo in razvijati nove tehnologije, kar bi prispevalo k zagotavljanju kolektivne varnosti.

"Jutri bomo razpravljali tudi o naši nadaljnji podpori Ukrajini. Ruski predsednik (Vladimir) Putin skuša zlomiti ukrajinsko ljudstvo v upanju, da bo to oslabilo njihovo odločnost. Toda ukrajinsko ljudstvo je pokazalo, da se ne bo pustilo zlomiti," je povedal Rutte.

Pri tem je opozoril, da Ukrajina sama ne more vzdrževati odpora proti Rusiji ali zagotoviti trajnega in pravičnega miru. Dodal je tudi, da bodo zaveznice še naprej podpirale Ukrajino v boju proti ruski agresiji.

Na novinarsko vprašanje o morebitni obnovitvi dialoga s Putinom na evropski ravni, kar je nedavno predlagal francoski predsednik Emmanuel Macron, pa je Rutte dejal, da podpira vse pobude, ki bodo privedle do konca vojne.