Beloruski predsednik Alekander Lukašenko, ki je na oblasti že od leta 1994, je oblečen v vojaško uniformo oboroženim silam naročil, naj bodo v visoki pripravljenosti in z najstrožjimi ukrepi zatrejo vse poskuse revolucije in ogrožanja ozemeljske celovitosti države. V nagovoru je dejal, da tuje države razpihujejo notranjepolitične razmere in skušajo zanetiti "barvno revolucijo". Prepričan je, da za vsem tem stoji Nato, ki želi razdeliti Belorusijo in v Minsku postaviti novega predsednika.
Nato je njegove trditve zavrnil, rekoč, da "ne pomeni nobene grožnje Belorusiji ali katerikoli drugi državi ter da ne krepi prisotnosti vojske v regiji". Dodal je, da je njegova drža "strogo defenzivna", je pa pozval Belorusijo, da upošteva temeljne človekove pravice svojih državljanov.
Litovski predsednik Gitanas Nauseda je dejal, da beloruski režim poizkuša preusmeriti pozornost od problemov znotraj države s popolnoma neutemeljenimi trditvami o neobstoječih zunanjih grožnjah. Tudi Poljaki so trditve označili za neresnične, žalostne ter presenetljive in dodali, da nimajo nobenega namena destabilizirati države.
Če spomnimo na aktualno dogajanje v Belorusiji – 9. avgusta so potekale predsedniške volitve, na katerih naj bi Lukašenko dobil več kot 80 odstotkov glasov, a EU je volitve označila za nepoštene in nesvobodne, to pa menijo tudi mnogi prebivalci, ki že od izidov vzporednih volitev protestirajo. Iz države so prišla poročila o nasilju nad protestniki in številnimi aretacijami, pa tudi o mučenju priprtih demonstrantov.
Protesti so se nadaljevali tudi v soboto – na Trgu neodvisnosti v Minsku so se zbrali protestniki, ki so mahali z lučmi na telefonu, beloruskimi zastavami in vzklikali geslo "svoboda". Tiskovna agencija Interfax je poročala, da je policija znova poskušala razgnati več kot tisočglavo množico, ki je mirno protestirala.
Voditeljica opozicije Svetlana Tihanovska, ki se je po tem, ko se je pritožila na izid volitev, zatekla v Litvo, je dala intervju za BBC. Novinarka Jean Mackenzie jo je vprašala, ali se ima za legitimno vodjo Belorusije, Tihanovska pa je dejala, da se ne more razglasiti za predsednico, saj ne poznajo realnega števila ljudi, ki so glasovali za njo oziroma za Lukašenka. "Kar zagotovo vemo, pa je, da so bili izidi volitev ponarejeni," je dejala.
Kot je dodala, lahko sprejme dejstvo, da so jo ljudje izbrali za vodjo, ampak ne more preprosto stopiti pred njih in reči: "Jaz sem predsednica, ki jo morate ubogati". "Moji prijatelji mi včasih rečejo: ’Pet milijonov ljudi pravi, da si predsednica, in tega ne moreš storiti?’," je povedala Tihanovska v smehu, potem pa nadaljevala v veliko resnejšem tonu. "Ne morem voditi ljudi, ker sem bolj prestrašena kot kdorkoli med njimi. Ampak preprosto ne morem obupati," je dodala.
Ko jo je novinarka vprašala, česa jo je strah, je dejala, da jo je strah predvsem teže odgovornosti. "Razumem, da želijo nekaj od mene. Čakajo na odločitve, čakajo na neki govor in strah me je, da mogoče ne bom mogla storiti dovolj," je še iskreno povedala Tihanovska. Za konec je dejala, da verjame v ljudi Belorusije in v to, da ne bodo odnehali, saj bi bili v tem primeru "sužnji".
KOMENTARJI (146)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.