Skoraj pet let po začetku ruske invazije na Ukrajino se nad ruskimi rafinerijami utegnejo pojaviti naprave, ki bolj spominjajo na fotografije iz druge svetovne vojne kot na sodobno obrambo.
Ruska državna televizija Rossija 1 je v nedeljo predstavila preizkus sistema podjetja Spetsradio, namenjenega fizičnemu prestrezanju brezpilotnih letalnikov.
Osnovna zamisel je preprosta: v zrak dvignejo privezane balone, med njimi pa razpnejo dolge vrvi iz kevlarja. Nastane nekakšna zračna zavesa. Dron, ki prileti vanjo, naj bi zadel vrv oziroma jo navil okoli propelerja in izgubil sposobnost nadaljevanja leta.
Na posnetkih preizkusa je mogoče videti model letala, ki se s propelerjem zaplete v vrvi in obvisi v njih.
Radar poišče dron, vitli premaknejo 'zaveso'
Sistem naj ne bi bil zgolj statična mreža. Po predstavitvi na ruski televiziji radar zazna približevanje brezpilotnega letalnika in določi njegovo višino. Avtomatski vitli nato spremenijo višino balonov tako, da se med njimi napete vrvi znajdejo na pričakovani poti drona.
Sistem naj ne bi nadomestil običajne zračne obrambe. Predstavljen je kot dodatna plast zaščite poleg protiletalskih raket, mitraljezov in drugih sistemov za prestrezanje brezpilotnikov.
Njegova prednost je očitna - fizična ovira, v katero se zaleti dron, je bistveno cenejša od protiletalske rakete.
Toda poznavalci že pravijo, da sta preizkus enega modela letala in obramba rafinerije, velike več kvadratnih kilometrov, dve zelo različni nalogi.
Ruska državna televizija je kot primer navedla moskovsko rafinerijo v Kapotnji. Za zaščito tako velikega objekta bi bilo po navedbah ruskih virov potrebnih najmanj deset balonov.
Prav rafinerija v Kapotnji dobro pojasni, zakaj Rusija išče dodatne rešitve. Objekt je bil letos že tarča ukrajinskih napadov. Junija je bil v enem od napadov poškodovan pomemben del rafinerije, nekaj dni pozneje pa so jo brezpilotniki napadli ponovno.
Zaščititi desetine rafinerij, skladišč goriva, kemičnih obratov, vojaških tovarn in drugih potencialnih ciljev po ogromnem ruskem ozemlju bi zahtevalo ogromen obseg sistema.
Poleg tega imajo baloni eno precej staro težavo: vreme. Velika površina balona pomeni veliko občutljivost na veter. Močan veter, nevihte, led in druge vremenske razmere lahko otežijo vzdrževanje natančne višine in položaja vrvi. Že posadke baražnih balonov med drugo svetovno vojno so morale pozorno spremljati vremenske razmere, saj je bilo upravljanje velikih balonov v močnem vetru lahko nevarno.
Za zdaj tudi ni jasno, ali je sistem že pripravljen za operativno uporabo v večjem obsegu. Ruska televizija je pokazala predvsem njegov preizkus.
Ideja je stara več kot stoletje
Baražne balone so razvijali že med prvo svetovno vojno, množično pa so jih uporabljali med drugo. Nad mesti, pristanišči, industrijskimi obrati in vojaškimi položaji so dvignili velike balone, ki so bili s tlemi povezani z močnimi jeklenicami. Njihova naloga ni bila nujno neposredno sestreliti sovražnikovega letala. Ustvarili so nevaren prostor, skozi katerega pilot ni mogel varno leteti.
Če je letalo zadelo skoraj nevidno jeklenico, je ta lahko poškodovala krilo ali povzročila izgubo nadzora. Že sama prisotnost balonov je zato nizkoleteče bombnike silila višje, kjer so bili manj natančni in bolj izpostavljeni protiletalskemu ognju.
Britanci so z njimi med drugim varovali London, pristanišča in industrijska območja. Ameriške enote so jih uporabljale tudi ob izkrcanju v Normandiji, kjer so baloni ščitili ladje in območja izkrcavanja pred nizkimi napadi nemških letal.
Tudi Sovjetska zveza je baražne balone uporabljala za zaščito Moskve pred nemškimi bombniki.
Zakaj sploh baloni, če ima Rusija sodobno zračno obrambo?
Odgovor je predvsem v ekonomiki vojne z droni. Prestrezanje poceni brezpilotnega letalnika z drago protiletalsko raketo ni idealna rešitev. Poleg tega Rusija ne more z najzmogljivejšimi sistemi zračne obrambe gosto pokriti vsake rafinerije, skladišča in industrijskega objekta v državi.
Majhni brezpilotniki lahko letijo nizko in uporabljajo poti, ki otežujejo radarsko zaznavanje. Ukrajina jih pošilja tudi več sto kilometrov globoko v Rusijo.
Moskva je okoli pomembnih objektov zato že uporabljala različne fizične ovire in sisteme kratkega dosega. Balonska mreža sodi v isto logiko: predstavljala bi relativno poceni dodatno oviro okoli cilja, če je dron že prodrl skozi druge plasti obrambe.
Ukrajina je v zadnjih mesecih močno povečala napade na rusko naftno in energetsko infrastrukturo. Cilj je zmanjševati prihodke, iz katerih Rusija financira vojno, in hkrati oteževati oskrbo z gorivom.
Kijev je v zadnjih dneh napovedal, da bo napade na ruske rafinerije še okrepil. Predsednik Volodimir Zelenski je to predstavil kot odgovor na okrepljeno rusko bombardiranje ukrajinskih mest in infrastrukture.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo trdi, da so napadi prizadeli že več kot polovico ruske zmogljivosti za predelavo nafte. Te številke ni mogoče neodvisno potrditi in ne pomeni, da je polovica ruske rafinerijske industrije trajno uničena. Posamezni objekti so lahko napadeni večkrat, poškodovane naprave pa je mogoče popravljati.
Vendar učinek napadov ni več zanemarljiv. Po podatkih, ki jih navaja AP ob sklicevanju na Mednarodno agencijo za energijo, so napadi in druge motnje vplivali na rusko proizvodnjo goriv, v posameznih delih države pa so se pojavila tudi pomanjkanja.
Pritisk je viden tudi širše. Reuters poroča, da so se ruski davčni prihodki od nafte in zemeljskega plina v prvih devetih mesecih letos zmanjšali za 17 odstotkov, s 6,61 na 5,47 bilijona rubljev oziroma 57,5 milijarde evrov. K temu niso prispevali samo ukrajinski napadi, temveč tudi proizvodnja, motnje izvoza in gibanje rublja.
Rusija je obenem napoved letošnje proizvodnje nafte znižala na raven, ki bi bila najnižja v 17 letih. Avgusta je proizvodnja znašala približno 8,72 milijona 159-litrskih sodov dnevno, 5,6 odstotka manj kot januarja.
Vojna se vse bolj seli v zrak in globoko v zaledje
Rusija je te dni zaostrila tako retoriko kot intenzivnost napadov, uporablja velike količine brezpilotnikov, raket in vodenih letalskih bomb proti ukrajinskim mestom, energetiki, prometni in industrijski infrastrukturi. Ukrajina odgovarja z brezpilotniki in orožjem dolgega dosega proti rafinerijam, skladiščem, vojaškim objektom in logistiki v Rusiji.
Več kot štiri leta in pol po začetku obsežne ruske invazije nobena stran ni dosegla odločilnega vojaškega preboja.
Rusija še vedno zaseda približno petino mednarodno priznanega ukrajinskega ozemlja, če vštejemo Krim in območja Donbasa, ki jih je nadzorovala že pred februarjem 2022.
Najintenzivnejši kopenski boji ostajajo na vzhodu države, predvsem v Doneški regiji. Rusija ohranja številčno premoč in večjo sposobnost nadomeščanja izgub ter nadaljuje pritisk na več delih fronte, vendar so njeni teritorialni premiki glede na trajanje vojne počasni in dragi.
Ukrajina je medtem pod hudim pritiskom zaradi pomanjkanja vojakov in potrebe po dodatni zračni obrambi, vse večji problem pa postaja tudi financiranje vojne. Reuters poroča o več deset milijard dolarjev veliki proračunski vrzeli za prihodnje obdobje, medtem ko ruski napadi dodatno obremenjujejo energetiko, industrijo, železnice in pristanišča.
Diplomatskega preboja za zdaj ni. Prihaja pa zima, ki naj bi jo Rusija prav tako nameravala uporabiti kot "orožje".
