Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta v skupni izjavi zapisala, da bi carine, ki jih je napovedal ameriški predsednik Donald Trump, spodkopale transatlantske odnose in tvegale nevarno strmoglavljenje odnosov.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je na družbenem omrežju X poudarila, da imata od razdorov med zaveznicami koristi Kitajska in Rusija. "Če je varnost Grenlandije ogrožena, lahko to obravnavamo znotraj Nata," je zapisala.
"Nobeno ustrahovanje ali grožnje ne bodo vplivale na nas, pa naj bo to v Ukrajini, Grenlandiji ali kjerkoli drugje na svetu, ko se bomo soočili s takimi situacijami," je Trumpu sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron.
Podobno sta sporočila švedski premier Ulf Kristersson, ki opozarja, da se EU "ne bo pustila izsiljevati" Trumpu, in norveški premier Jonas Gahr Støre, ki je dejal, da "grožnje nimajo mesta med zavezniki".
"Samo Danska in Grenlandija lahko odločata o stvareh, ki zadevata Dansko in Grenlandijo. Vedno se bom postavil za svojo državo in svoje zavezniške sosede," je še dejal Kristersson.
Danska premierka Mette Frederiksen je medtem danes poudarila, da Evropa ne bo popustila pod pritiskom in da se ne bo pustila izsiljevati.
"Mi nismo tisti, ki si prizadevamo za konflikt," je dejala za dansko tiskovno agencijo Ritzau in dodala, da pozdravlja podobne signale iz drugih evropskih držav. Kot je dodala, Danska prejema veliko podpore, hkrati pa postaja vse bolj jasno, da "gre za zadevo, ki sega daleč preko naših meja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po Trumpovi grožnji z dodatnimi carinami je ciprsko predsedstvo Sveta EU za danes popoldne sklicalo srečanje stalnih predstavnikov držav članic Evropske unije, da bi uskladili stališča.
Ob tem je bil Trump oster do Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Finske, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost napotile manjše število vojaških častnikov ali drugih pripadnikov oboroženih sil. Zapisal je, da so odpotovale na Grenlandijo "z neznanim namenom". Odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost je v soboto sprejela tudi Slovenija.
"Namen okrepljene vojaške prisotnosti na Grenlandiji, na katero se sklicuje predsednik ZDA, je ravno okrepitev varnosti na območju Arktike," je dejal danski zunanji minister Lokke Rasmussen, ki je presenečen nad Trumpovimi grožnjami. Dodal je, da je v tesnih stikih z Evropsko komisijo in drugimi partnerji.
Meloni Trumpove grožnje s carinami označila za napako
Italijanska premierka Giorgia Meloni je danes grožnje ameriškega predsednika Trumpa o uvedbi carin za osem evropskih držav, ki so na Grenlandijo poslale svoje vojake, označila za napako in dodala, da je z njim govorila in mu povedala svoje stališče. "Verjamem, da je na tej stopnji zelo pomembno, da se pogovorimo," je poudarila.
Očitno obstaja komunikacijska težava med stranema, je dejala Meloni v izjavi novinarjem med obiskom v Seulu in poudarila, da je "ponovno treba začeti dialog in se izogniti eskalaciji".
Napotitev vojakov osmih evropskih držav na izvidniško misijo na Grenlandijo ni usmerjena proti ZDA in je ne bi smeli razlagati kot protiameriško, je menila. "Če je moje razumevanje pravilno, je na ameriški strani zaskrbljenost zaradi prekomernega vmešavanja v strateško območje, na evropski strani pa obstaja želja, da pomagamo rešiti ta problem, ki je tudi naš," je dodala.
Italija ne sodeluje v misiji na Grenlandiji, ki jo vodi Danska. Na vprašanje, ali se ji bo Italija pridružila v znak enotnosti z Evropejci, pa je odgovorila, da je o tem prezgodaj govoriti. Treba je zmanjšati napetosti in ponovno vzpostaviti dialog, je poudarila.
Evroposlanci bi lahko po Trumpovih grožnjah začasno ustavili izvajanje trgovinskega dogovora z ZDA
Evropski parlament bi lahko glede na izjave vodij več političnih skupin po grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami na uvoz iz več evropskih držav začasno ustavil izvajanje julija sklenjenega trgovinskega dogovora med EU in ZDA. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je ob tem dejal, da bo izvajanje dogovora oteženo.
"EPP podpira trgovinski dogovor EU-ZDA, vendar pa glede na grožnje Donalda Trumpa v zvezi z Grenlandijo potrditev trenutno ni možna. Uvedbo ničelnih carin na ameriške izdelke je treba odložiti," je na družbenem omrežju X v odzivu na grožnje ameriškega predsednika v zvezi z njegovimi težnjami po zavzetju danskega avtonomnega ozemlja Grenlandija zapisal vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber.
Podobno kot vodja največje politične skupine meni tudi predsednica druge najštevilčnejše skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez, ki je Trumpovo napoved postopne uvedbe 25-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost kot prve napotile manjše število pripadnikov oboroženih sil, označila za nesprejemljivo.
Grožnje ameriškega predsednika je za nesprejemljive prav tako označila vodja politične skupine liberalcev (Renew) Valerie Hayer, ki je na omrežju X zapisala, da njena skupina ne bo podprla implementacije trgovinskega dogovora z ZDA.
"EU mora biti pripravljena sprejeti usmerjene in sorazmerne protiukrepe. Razmisliti je treba o aktivaciji instrumenta EU za zaščito pred gospodarskim izsiljevanjem, ki je bil zasnovan ravno za soočanje s tovrstnim gospodarskim ustrahovanjem," je pozvala Hayer.
K aktivaciji instrumenta sta pozvala tudi Garcia Perez in vodja parlamentarnega odbora za mednarodno trgovino (INTA) Bernd Lange iz vrst S&D.
Instrument za zaščito pred gospodarskim izsiljevanjem je sicer namenjen odzivanju na poskuse tretjih držav, ki želijo s trgovinskimi ukrepi EU ali katero od držav članic prisiliti v določeno odločitev. Evropska uredba iz leta 2023 v skrajnem primeru omogoča tudi sprejetje protiukrepov, kot so carine.
Vodja odbora INTA je obenem pozval k ustavitvi parlamentarnih postopkov za implementacijo julija sklenjenega trgovinskega dogovora med ZDA in EU, dokler Washington ne bo prenehal groziti uniji oziroma njenim članicam.
Odbor naj bi po poročanju bruseljskega spletnega biltena Politico o predlogu za odpravo oziroma znižanje carin na uvoz industrijskega blaga in določenih kmetijskih izdelkov iz ZDA v EU odločal 26. januarja, vendar pa je zdaj pričakovati, da bo odločanje preložil. Odločitev o morebitni preložitvi bo predvidoma znana v sredo.
Da je Trump s svojimi grožnjami z uvedbo carin na uvoz iz osmih evropskih držav, med katerimi je šest članic EU, otežil izvajanje julija sklenjenega trgovinskega dogovora, je v pogovoru za portal Deutsche Welle menil tudi evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič.
Vodja demokratov v ameriškem senatu želi preprečiti Trumpove carine
Vodja demokratske manjšine v ameriškem senatu Chuck Schumer je v soboto napovedal, da bodo demokrati skušali preprečiti uvedbo carin, ki jih je proti osmim evropskim državam, ki so na Grenlandijo kot prve napotile manjše število vojakov, napovedal ameriški predsednik Donald Trump.
"Demokrati v senatu bodo predstavili zakonodajo, ki bo blokirala carine, preden bodo povzročile nadaljnjo škodo ameriškemu gospodarstvu in našim zaveznikom v Evropi," je dejal Schumer, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Trumpove nesmiselne carine so že zvišale cene in škodovale našemu gospodarstvu, zdaj pa stvari samo še poslabšuje. Neverjetno je, da želi povečati neumnost z uvedbo carin našim najbližjim zaveznikom zaradi svojega donkihotskega poskusa prevzema Grenlandije," je opozoril.
Ameriški predsednik je v soboto Danski, Norveški, Švedski, Franciji, Nemčiji, Združenemu kraljestvu, Nizozemski in Finski, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost kot prve napotile manjše število vojaških častnikov ali drugih pripadnikov oboroženih sil, zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile Grenlandije.
Kot je zagrozil, bodo od 1. februarja za omenjene države veljale 10-odstotne carine na vse blago, izvoženo v ZDA, s 1. junijem pa jih bo zvišal na 25 odstotkov, kar bo v veljavi do sklenitve sporazuma o popolnem in celotnem nakupu Grenlandije.
V zapisu na družbenem omrežju Truth Social je sicer izrazil pripravljenost na takojšnja pogajanja s temi državami.
Arktična odpornost je misija, ki jo vodijo Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska, s ciljem povečanja varnosti in vojaške prisotnosti na območju Arktike, vključno z Grenlandijo. Namen misije je okrepiti sodelovanje med državami pri obvladovanju varnostnih izzivov v tem strateško pomembnem regiji, ki postaja vse bolj dostopna zaradi taljenja ledu.
Instrument EU za zaščito pred gospodarskim izsiljevanjem je pravni mehanizem, ki ga je Evropska unija uvedla za zaščito pred pritiski s strani tretjih držav, ki skušajo EU ali njene države članice prisiliti k določenim odločitvam z uporabo trgovinskih ali naložbenih ukrepov. V skrajnih primerih ta instrument omogoča EU, da sprejme protiukrepe, kot so uvedba carin ali omejitev, da bi se zoperstavila takšnemu izsiljevanju.
Transatlantski odnosi označujejo politično, gospodarsko in varnostno partnerstvo med Evropsko unijo (in prej Evropskimi skupnostmi) ter Združenimi državami Amerike. Ti odnosi temeljijo na skupnih vrednotah, kot so demokracija, človekove pravice in pravna država, ter vključujejo sodelovanje na področjih, kot so trgovina, varnost (zlasti v okviru Nata) in diplomacija.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.