Nedotakljiv? Dve leti se je skrivala, a jo je našel in znova posilil

Psi 31-letne Daniele so prvi zaznali, da se nekdo približuje njenemu stanovanju v mehiškem obmejnem mestu Tijuana. Bila je doma in gledala televizijo. Ker je živela v stavbi z nadzorovanim dostopom, se sprva ni prestrašila. Nato so se odprla vrata. Po njeni prijavi je najprej vstopil neznan moški, ki je bil videti kot varnostnik, za njim pa Miguel Loza, član mestnega sveta Tijuane, ki ga je Daniela že leta 2024 prijavila zaradi posilstva.

Kot poroča španski El País, ki je pridobil preiskovalno dokumentacijo, naj bi jo politik 17. septembra ponovno spolno napadel. Daniela trdi, da sta jo moška pretepla in zvezala, Loza pa naj bi jo nato posilil ter ji grozil, ker ni pristala na dogovor o zaključku prvega postopka.

Daniela je novo prijavo vložila še istega večera. Forenzične preiskave so na njenem telesu in enem od predmetov iz stanovanja odkrile semensko tekočino, vendar za zdaj ni ugotovljeno, komu pripadajo biološke sledi. Njen partner je preiskovalcem opisal poškodbe, ki jih je opazil ob prihodu domov, in grozilna sporočila, ki jih je pozneje prejel z neznane številke. Loza obtožbe zavrača oziroma jih označuje za politično motivirane. Njegova odvetnica glede nove prijave poudarja domnevo nedolžnosti. 

Daniela je Lozo prvič prijavila leta 2024. Politik, ki ga je poznala iz političnega okolja, jo je celo zastopal kot odvetnik v postopku zaradi nasilja v družini. Po njenih navedbah jo je spolno napadel v svoji pisarni. Po prijavi naj bi začela prejemati grožnje s smrtjo, zato se je preselila in skrivala. Tožilstvo zvezne države Baja California ji je obljubilo policijsko zaščito in zaupnost novega naslova.

Toda Daniela trdi, da so jo policisti po prvi prijavi obiskali le enkrat na domu njenih staršev. Po drugem domnevnem napadu je tožilstvo odredilo 90 dni policijskih obhodov okoli njenega stanovanja. Na vprašanja El Paísa, ali je bila Daniela v času napada dejansko deležna zaščite in zakaj prva preiskava skoraj dve leti ni napredovala, pristojni niso odgovorili.

Daniela sumi, da Lozo ščitijo politične povezave. 

Danielina zgodba ni osamljen primer v državi, kjer je nasilje nad ženskami eden najbolj trdovratnih družbenih problemov. Po zadnji obsežni nacionalni raziskavi mehiškega statističnega urada INEGI iz leta 2021 je 70,1 odstotka žensk, starejših od 15 let, vsaj enkrat v življenju doživelo katero od oblik nasilja. Skoraj polovica, 49,7 odstotka, jih je poročala o različnih oblikah spolnega nasilja. 

Za temi številkami se skriva tudi problem mačizma, globoko zakoreninjenih predstav o moški nadrejenosti, nadzoru nad ženskami in pravici moških do odločanja o njihovem življenju. Takšna prepričanja lahko prispevajo k normalizaciji nasilja, obtoževanju žrtev in zmanjševanju resnosti njihovih prijav.

Na težave opozarjajo tudi mehiške ženske organizacije. Mehiška federacija univerzitetnih žensk je v dokumentu, predloženem Združenim narodom leta 2026, posebej izpostavila kulturo mačizma med pravnimi strokovnjaki in nosilci oblasti, visoko stopnjo nekaznovanosti ter spolne stereotipe, ki ženskam otežujejo dostop do pravice.

Nasilje nad ženskami v Mehiki ni zgolj vprašanje ravnanja posameznih storilcev. Pomemben del problema je tudi učinkovitost institucij, ki bi morale nasilje preprečevati, prijave preiskovati in žrtve zaščititi.

V okolju, kjer se politična moč, osebna poznanstva in morebitna korupcija prepletajo s počasnimi pravosodnimi postopki, se pojavlja nevarnost, da žrtve izgubijo zaupanje v državo. Nekatere se zato za prijavo nasilja sploh ne odločijo, druge pa se lahko znajdejo v dolgotrajnih postopkih brez jasnega razpleta.

Organizacija UN Women je prav preprečevanje nasilja, izboljšanje preiskovanja in zmanjševanje nekaznovanosti opredelila kot pomembne naloge svojega delovanja v Mehiki. Država je sicer sprejela številne zakonske in institucionalne ukrepe, vendar njihovo učinkovito izvajanje ostaja velik izziv.

Mehika je oktobra 2024 dobila prvo predsednico v svoji zgodovini, Claudio Sheinbaum. Njen prihod na oblast je pomenil pomemben simbolni prelom v državi, katere politično in družbeno življenje je bilo dolgo izrazito zaznamovano z moško prevlado.

Toda politična zastopanost žensk sama po sebi še ne pomeni odprave nasilja in diskriminacije. Mehika ima zakonodajo za zaščito žensk ter institucije, namenjene preprečevanju nasilja, hkrati pa se še naprej sooča z vprašanjem, kako zagotoviti, da bodo te pravice učinkovito uveljavljene tudi v praksi. Predsednica pa je vse bolj tarča očitkov, da je del problema in ne rešitve.