"Ruski državljani niso začeli vojne, a obenem se moramo zavedati, da podpirajo vojno," je na srečanju Scholza s premierji nordijskih držav v Oslu dejala predsednica finske vlade Sanna Marin. "Mislim, da ni prav, da lahko ruski državljani kot turisti vstopajo v EU in območje schengna in si ogledujejo znamenitosti, medtem ko Rusija ubija ljudi v Ukrajini," je menila in s tem ponovila poziv, ki ga je že pred dnevi podala skupaj z Estonijo.
Finska vlada je medtem danes sporočila, da bodo s 1. septembrom omejili število izdanih turističnih vizumov za ruske državljane na 10 odstotkov sedanjega števila. To nameravajo storiti tako, da bodo skrajšali čas za oddajo vlog za turistične vizume.
"Turističnih vizumov ne bomo popolnoma ukinili, vendar se bo njihovo število znatno zmanjšalo," je na novinarski konferenci v Helsinkih dejal finski zunanji minister Pekka Haavisto."To pomeni, da bodo druge vrste vizumov - obiski sorodnikov, delo, študij - imele prednost in jim bomo namenili več časa," je še dodal Haavisto. Finska bo preučila tudi možnost uvedbe posebne kategorije humanitarnih vizumov, ki jih trenutno nima. To bi lahko v določenih okoliščinah precej olajšalo položaj novinarjev ali zaposlenih na nevladnih organizacijah.
Haavisto je napovedal še, da se Finska zavzema za prekinitev sporazuma Evropske unije z Rusijo o poenostavitvi vizumskih postopkov, zaradi česar bi se cena turističnih vizumov s 35 evrov zvišala na 80 evrov. To bo Finska izpostavila tudi 30. avgusta na srečanju zunanjih ministrov EU na Češkem.
Razumevanje za stališče Finske je izrazila danska premierka Mette Frederiksen. "Razumljivo je, da se Evropejcem, najbrž še zlasti Ukrajincem, zdi nekoliko čudno, da je Rusija napadla evropsko državo, istočasno pa sprejemamo turiste iz države, ki je napadla drugo državo," je dejala.
Scholz se je medtem izrekel proti prepovedi vstopa v EU za ruske državljane, pri čemer je izpostavil tiste, ki bežijo pred režimom ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Odločitve, ki jih sprejemamo, jim ne bi smele otežiti iskanja svobode in odhoda iz države, da bi pobegnili pred diktatorjem v Rusiji," je dejal. "To ni vojna ruskega naroda, to je Putinova vojna," je zatrdil.
Švedska premierka Magdalena Andersson je sporočila, da mora njena vlada še zavzeti stališče glede tega vprašanja. "Na obeh straneh so močni argumenti," je dejala. Premier Norveške Jonas Gahr Store, čigar država sicer ni v EU, pa je dejal, da bo Oslo podprl kakršnokoli skupno ukrepanje.
Na koncu obiska v Oslu se je Scholz z norveškim premierjem sestal še na ločenih pogovorih, na katerih sta se dogovorila za okrepljeno sodelovanje na področju energije. Scholz je izpostavil pomen norveške dobave plina na poti do neodvisnosti od ruskega plina."Zelo sem vesel, da imamo v Norveški varnega, demokratičnega in zanesljivega partnerja pri energetski oskrbi Nemčije in Evrope," je dejal. V prihodnosti naj bi državi tesneje sodelovali tudi na področju obnovljivih virov energije.
KOMENTARJI (129)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.