Nehammer: Podprli bomo Hrvaško v schengnu, kritični smo do Bolgarije in Romunije

"Ko govorimo o širjenju schengna in pri tem kritiziramo načrt Evropske komisije, je treba poudariti, da se to ne nanaša na Hrvaško. Posebej bomo glasovali za Hrvaško ter posebej za Bolgarijo in Romunijo," je po srečanju s Plenkovićem izjavil Nehammer.

Hrvaški je čestital ob vstopu v območje evra in opozoril na enega od največjih izzivov, s katerim se srečuje Avstrija, to so nezakonite migracije. Po njegovih besedah nezakoniti migranti ustvarjajo ogromen pritisk, čeprav je Avstrija država, ki nima zunanje meje EU.

"Trenutno razpravljamo o širitvi schengna, hkrati pa vidimo, da ima posebej Avstrija probleme z nezadostno zaščito zunanjih meja. Obenem imamo manjšo zaščito meja znotraj EU in po našem mnenju ne more iti tako naprej. Treba bo sprejeti nekatere ukrepe," je poudaril kancler.

Plenković je dejal, da bo Hrvaška cenila podporo Avstrije pri vstopu v schengensko območje in poudaril, da se zaveda zaskrbljenosti Avstrije zaradi nezakonitih migrantov.

"Avstrija in Hrvaška sta dve prijateljski državi, naši odnosi so zagotovo eni najobsežnejših v zadnjih 30 letih," je uvodoma v izjavi za medije dejal premier.

"To je bila priložnost, da kanclerju povem, da je Hrvaška naredila vse, da se pripravi na vstop v schengen. Če je katera članica zaskrbljena glede naše pripravljenosti, smo pripravljeni pojasniti," je dejal Plenković.

"To, kar je dobro in kar sva skupaj potrdila, je, da ti ljudje, ki so prišli v Avstrijo, ne prihajajo preko Hrvaške, ampak z ozemelj drugih držav," je izpostavil hrvaški premier. Hkrati je izrazil zadovoljstvo nad današnjim srečanjem in nad podporo kanclerja, da Hrvaška pristopi k schengnu in ko se to zgodi, krepi politiko varovanja meja.

Plenković je komentiral tudi nadzor na meji med Slovenijo in Hrvaško, a ni mogel zagotoviti, da ga po vstopu Hrvaške v schengen ne bo več.

"Vi veste, da po tako imenovanem schengenskem mejnem kodeksu obstaja možnost, da države, če začutijo potrebo, začasno lahko sprejmejo te ukrepe. Naj najprej skočimo, pa potem recimo hop," je dodal.

Pojasnil je, da je v stiku s slovenskimi oblastmi in da se bodo hrvaški notranji minister Davor Božinović, slovenska notranja ministrica Tatjana Bobnar in avstrijski notranji minister Gerhard Karner že ta petek srečali na izrednem sestanku notranjih ministrov v Bruslju.

Nehammer je že v torek zagotovil, da njegova država ne bo vložila veta na vstop Hrvaške v schengensko območje, saj ta zgledno izpolnjuje zahteve glede varovanja meje. Po poročanju avstrijskega časnika Kleine Zeitung to pomeni, da je grožnja Dunaja z vetom namenjena Bolgariji in Romuniji.

Ugibanja o tem, ali bo Avstrija glasovala proti vstopu Hrvaške v schengen, so se začela minuli petek, ko je avstrijski notranji minister Gerhard Karner izrazil dvom o smislu širitve schengenskega območja in v ponedeljek ponovil svoje stališče. Kot razlog je navedel razmere na meji, ki da kažejo, da schengen načeloma ne deluje. Kot je pojasnil za avstrijske medije, so v Avstriji letos zabeležili 100.000 nezakonitih migrantov, od katerih jih 75.000 niso registrirali niti v eni državi EU.

Na grožnje z vetom se je odzval tudi romunski vrh vlade

Romunski predsednik Klaus Johannis se je odzval na grožnje z vetom, ki jih je v zvezi z vstopom Romunije v schengensko območje v preteklih dneh izrazila avstrijska vlada. V Romuniji "ni nenadzorovanega pritoka migrantov in ga nikoli ni bilo", je dejal Johannis ob obisku v Latviji.

Johannis je poudaril, da so v Bukarešti dobro obveščeni o tem, "od kod migranti prihajajo in po katerih poteh". Svoje podatke in ugotovitve bodo z veseljem posredovali avstrijskim oblastem, je dejal v latvijski prestolnici Riga.

Romunija nikoli ni bila osrednji del "balkanske poti", ki jo migranti uporabljajo za pot v srednjo in zahodno Evropo, vendar pa ima njegova država "tako potencial kot sposobnost, da podpre Avstrijo, da bi zajezila tok migrantov", je zatrdil romunski predsednik.

Johannis je potrdil, da bo romunski notranji minister Lucian Bode nemudoma odpotoval na Dunaj, da bo "avstrijskim prijateljem" na voljo za dodatna vprašanja in da bo odpravil njihove pomisleke. Bukarešta je pripravljena predstaviti argumente, da bo schengensko območje s sprejetjem Romunije vanj dejansko postalo "varnejše", je še dejal romunski predsednik.

Glede groženj z vetom pa Johannis ni izključil možnosti ponovne preložitve vstopa Romunije v schengen. Če izid glasovanja glede Romunije ni gotov, bi bilo bolje glasovanje za mesec ali dva preložiti, je menil. 

S stališča Romunije je vsekakor zaželeno, da se poda potrebne odgovore in se zagotovi jasnost v zvezi s tem, kje stojijo, še pred predvidenim glasovanjem na zasedanju notranjih ministrov EU 8. decembra. Takrat je namreč predvideno glasovanje o vstopu Hrvaške, Bolgarije in Romunije v schengensko območje. Če bo Svet EU podprl vstop, se bo trojica držav schengnu pridružila 1. januarja 2023.