Sodišče je po poročanju The Guardian Jun Suk Jeola spoznalo za krivega vodenja vstaje, saj je z uporabo vojske skušal ohromiti parlament, pridržati politične nasprotnike in prevzeti nadzor nad volilnimi institucijami. Po južnokorejski zakonodaji so za takšno dejanje možne tri kazni, smrt, dosmrtni zapor z delom ali dosmrtni zapor brez dela. Tožilstvo je zahtevalo smrtno kazen, a je sodišče izreklo dosmrtni zapor z delom.
Obramba je ves čas vztrajala pri nedolžnosti in trdila, da je bila razglasitev vojnega stanja politično motivirana ter namenjena opozarjanju javnosti na domnevno zlorabo oblasti s strani takratne opozicije, Demokratske stranke. Jun je brez dokazov govoril tudi o volilnih nepravilnostih in zatrjeval, da je uporabil minimalno, večinoma neoboroženo vojaško silo.
Dogodki 3. decembra 2024 so se razpletli hitro, kljub vojaškim in policijskim zaporam je 190 poslancev v nekaj urah sprejelo resolucijo o odpravi vojnega stanja. Parlament je Junovo razrešitev potrdil v 11 dneh, ustavno sodišče pa ga je štiri mesece pozneje dokončno odstavilo.
Sodba sledi več povezanim obsodbam, ki so pravno potrdile, da je šlo za vstajo, piše The Guardian. Nekdanji premier Han Duck Soo je bil obsojen na 23 let zapora, nekdanji notranji minister Lee Sang Min pa na sedem let zapora.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.