Nekdanji sirski polkovnik obsojen zaradi zločinov proti človečnosti

Nekdanjemu visokemu uslužbencu obveščevalne službe Anvarju Raslanu so v Nemčiji sodili na podlagi načela univerzalne jurisdikcije, ki omogoča pregon morebitnih vojnih zločinov, ki so jih tuji državljani zagrešili v drugih državah.

Obtožbe na račun 58-letnika zaradi zločinov proti človečnosti so se nanašale na leti 2011 in 2012, začetno obdobje državljanske vojne v Siriji. Raslan naj bi bil odgovoren za mučenje najmanj 4000 ljudi, od katerih jih je 27 v zaporu Al Hatib v Damasku umrlo. Očitke je ves čas zanikal.

Kot je v sporočilu zapisalo sodišče, je bil Sirec obsojen na dosmrtni zapor zaradi umora, mučenja, odvzema svobode, posilstva in spolnega napada. Spoznan je bil tudi za krivega zajema talcev in spolne zlorabe zapornikov.

Sojenje se je začelo aprila 2020, na zatožno klop pa sta takrat sedla dva obtoženca, poleg Raslana še Ejad al Garib. Ta je bil nato februarja lani zaradi pomoči pri zločinih proti človečnosti obsojen na štiri leta in pol zaporne kazni.

Dvojico so po njunem begu v Nemčijo prepoznale žrtve mučenja in leta 2019 ju je prijela policija. Raslanov odvetnik Yorck Fratzky je v odzivu na sodbo sporočil, da z odločitvijo sodnika niso zadovoljni. Napovedal je pritožbo.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je medtem dejala, da je današnja sodba prelomna. "To je prelomni korak naprej v prizadevanjih za resnico, pravico in odškodnino za hude kršitve človekovih pravic, ki so bile v Siriji storjene v več kot desetletju," je dejala. "To je jasen primer, kako lahko nacionalna sodišča zapolnijo vrzeli v odgovornosti za takšna kazniva dejanja, ne glede na to, kje so bila storjena," je dodala Bacheletova.

Na sojenju je nastopilo več kot 80 prič, vključno z 12 dezerterji iz sirskega režima in številnimi Sirci, ki sedaj živijo po vsej Evropi. Okrog deset se jih je udeležilo tudi današnje razglasitve sodbe. Pred poslopjem sodišča so se zbrali sirski aktivisti, ki so med drugim nosili transparente z napisi, kot je Kje so?. Ti se nanašajo na njihove sorodnike, ki so izginili v sirskih centrih za pridržanje.

Zgodovinska sodba je za žrtve, ki so bile zaprte in mučene v zaporih, majhen korak k pravici. "Sodba ne bo popravila zlomljenih src mater, katerih sinovi so bili ubiti med mučenjem. Prav tako ne bo predstavljala niti delčka bolečine, ki smo jo morali prestati," je dejal Omar Alshogre, ki je bil leta 2012, ko so ga vladne obveščevalne službe zaprle v zapor v Damasku, star le 17 let. Tam je preživel tri leta. Skupaj z drugimi priporniki je povedal, da je bil deležen vsakodnevnega mučenja, vključno z elektrošoki in odstranjevanjem nohtov na rokah.

Vodja Sirskega observatorija za človekove pravice Rami Abdel-Rahman navaja, da je bilo v Asadovih zaporih ubitih in mučenih približno 105.000 ljudi, medtem ko je najmanj 150.000 drugih še vedno pridržanih ali pogrešanih.