Nekdanji veleposlanik v BiH Tadej Labernik prejel odlikovanje Republike Srbske

Politične razmere na liniji Banjaluka–Sarajevo–Bruselj se že več mesecev zaostrujejo. Mednarodna skupnost in organi BiH krivdo za napetosti pripisujejo nacionalističnim in separatističnim težnjam predstavnika bosanskih Srbov v predsedstvu BiH, Milorada Dodika, medtem ko ta zatrjuje, da zahteva le uresničevanje daytonskih določil ter da BiH v današnji obliki nima prihodnosti. Dodikovo retoriko so še dodatno zaostrile ameriške sankcije proti njemu in medijem, ki so neposredno pod njegovim nadzorom. 

Republika Srbska je prejšnji konec tedna praznovala dan republike. Gre za praznik, ki v preostalem delu BiH sproža zelo negativna čustva, saj obeležuje dan, ko so srbski poslanci leta 1992 v parlamentu SR BiH razglasili srbsko republiko BiH ter tako Bosno in Hercegovino usmerili na pot več kot triletnega krvavega konflikta s številnimi žrtvami, vojnimi zločini in etničnim čiščenjem. Prav zato je ustavno sodišče BiH praznik razglasilo za neustaven.

To pa nekdanjemu slovenskemu veleposlaniku v BiH (2001–2005) Tadeju Laberniku ni preprečilo, da se v soboto ne bi udeležil slovesnosti v Banskem dvoru v Banjaluki, kjer je prejel priznanje "za delo in izredne zasluge ter osebni prispevek k razvoju političnih, kulturnih in duhovnih povezav med Slovenijo in Republiko Srbsko".

"Hvaležen sem za pozornost in priznanje za svoj skromni prispevek k miru, svobodi, demokraciji in sodelovanju, kar so vrednote, za katere se skupaj borimo. Pripadam generaciji, ki je preživela tektonske spremembe, in moramo se zavedati, da nikoli ne bo, kot je nekdaj bilo. Kolo zgodovine se zaustavi le, kadar zaide na brezpotja," je dejal Labernik in spomnil, da je bil čas, ko je bil on na mestu veleposlanika v BiH, čas optimizma. 

Dodal je, da je daytonski sporazum platforma za dogovor, ki ga morajo doseči akterji v BiH, država pa da se mora ukvarjati s svojimi strateškimi interesi. Prebivalcem je čestital ob dnevu republike.

Z vprašanjem o njihovem stališču glede Labernikovega prejetja priznanja smo se obrnili na zunanje ministrstvo, zanimalo pa nas je tudi, kakšen je odnos MZZ do praznovanja dneva Republike Srbske. Na ministrstvu so ponovili, da je ustavno sodišče BiH praznik razglasilo za neustaven. "Sodbe ustavnih sodišč, kot tudi sodbe vseh drugih sodišč, je treba upoštevati."  Na ministrstvu so še dodal, da nimajo informacije, da bi bila slovenska vlada zaprošena za soglasje k podelitvi odlikovanja Tadeju Laberniku.

V preteklosti zagovarjal in hvalil Dodika

Labernik, ki je bil na mestu slovenskega veleposlanika v BiH med letoma 2001 in 2005 – pred tem je bil sedem let direktor STA – je večkrat zagovarjal stališča vodilnih v Republiki Srbski. Bil je tudi recenzent Dodikovih knjig Borba za republiko in Volja naroda, v katerih je Dodik utemeljeval svoj pogled na prihodnost BiH in srbske entitete v njej. 

Glede knjige Borba za republiko je Labernik zapisal, da "Dodik ne samo prepoznava probleme, ampak gre korak dlje od drugih in predvideva razplet dogajanja". V recenziji je še zapisal, da je knjiga avtentičen dokument, ki bo zgodovinarjem in analitikom pomagal spoznati stvari in prepoznati, da je Dodik del rešitve, ne težave.

"Del mednarodne skupnosti je s pomočjo tako imenovanih ljudskih iniciativ poskušal destabilizirati Republiko Srbsko in omogočiti zmago silam, s pomočjo katerih bi degradirali daytonski sporazum in okrepili centralizacijo BiH. Nekatere politične sile v BiH še vedno ne razumejo, da je politika tisto, kar je mogoče, in ne moč vsiljevanja," je dejal Labernik ob predstavitvi Dodikove knjige leta 2019. 

Z Dodikom je sodeloval tudi na okrogli mizi, ki jo je leta 2007 prenašala TV Slovenija. Takrat sta se v besedni spor glede odgovornosti Srbije za vojno v BiH zapletla Milorad Dodik in zgodovinar Božo Repe. Ko je ljubljanski studio izgubil povezavo z Banjaluko in Dodikom, pa je Labernik opozarjal na krivdo drugih vpletenih strani in mednarodne skupnosti za vojno v BiH. Nasprotoval je centralizaciji BiH, ukinitvi Republike Srbske in kršenju daytonskih določb ter govoril o srbskih žrtvah v okolici Srebrenice in zločinih nad srbskimi civilisti, je takrat poročala beograjska Politika.  

Spomnimo, Dodik je v zadnjem času sestankoval tako z madžarskim kot s slovenskim premierjem. Viktor Orban je Republiki Srbski obljubil pomoč in poudaril, da bo Madžarska v EU z vetom preprečila vsak poskus sankcioniranja Republike Srbske.

V več mestih po svetu protesti za enotno BiH

V več mestih po svetu ter v Bosni in Hercegovini so v ponedeljek potekali protesti za enotno BiH. Udeleženci so izrazili zaskrbljenost zaradi aktualne politične krize v državi. Organizatorji protestov so številnim svetovnim in bosanskim politikom poslali tudi pismo, v katerem so predstavili svoje zahteve in stališče glede aktualnega dogajanja.

Protesti so bili za danes med drugim napovedani v Bruslju, Ženevi, Londonu, Ottawi, Oslu, Rimu, Dunaju in Stockholmu, v BiH pa v Sarajevu in Tuzli. Ponekod so se protesti že začeli opoldne, med drugim v Bruslju, kjer se je glede na posnetke na družbenih omrežjih zbralo nekaj deset ljudi.

Gre predvsem za državljane BiH, ki živijo v tujini, na proteste pa so povabili tudi druge somišljenike. Glavni organizator je Platforma BiH, ki ima sedež na Nizozemskem, poročajo bosanski portali.

Organizatorji opozarjajo, da so državljani BiH v tujini zaskrbljeni zaradi politične krize v državi, saj po njihovem mnenju grozi, da se bodo znova ustvarile globoke delitve in da se bodo pojavili morebitni konflikti. S protesti in pismom, ki so ga med drugim poslali predsedniku ZDA Joeju Bidnu in nemškemu kanclerju Olafu Scholzu, želijo mednarodno skupnost in politike opozoriti, da je nujno pravočasno ustaviti vse odcepitvene in protiustavne aktivnosti, ki se izvajajo v Republiki srbski ter ohraniti mir v državi.