Merz pravi, da je stopnja bolniške odsotnosti v Nemčiji previsoka. Po navedbah zdravstvene zavarovalnice DAK-Gesundheit na podlagi podatkov njenih zavarovancev so bili lani zaposleni v povprečju na bolniškem dopustu 19,5 koledarskih dni.
Do številk je kritičen tudi Merz, ki je sicer navedel, da so bili zaposleni v povprečju odsotni 14,5 dni, a ta statistika ne vključuje bolniških odsotnosti, krajših od dveh dni. "Če bi bile vključene tudi te, bi bila številka bistveno višja. Povprečna stopnja bolniške odsotnosti je v nemških podjetjih previsoka," je po poročanju portala tagesschau dejal Merz.
Ureditev področja zdaj napoveduje tudi zdravstvena ministrica Warken, ki sicer poudarja, da kritika ni namenjena tistim, ki zaradi bolezni res ne morejo delati, a poudarja, da je zlorab preveč. "Potrebujemo praktične rešitve."
Kaj je razlog za veliko odsotnost z dela?
"Eden od vzrokov je zagotovo enostavnost, s katero je mogoče pridobiti bolniška potrdila po telefonu," meni Merz. Tudi zdravniki so povedali, da ne morejo oceniti, ali je nekdo resnično nezmožen za delo, če bolnika ne vidijo, je dodal Merz.
Najpogostejši razlogi za zdravniško potrjeno nezmožnost za delo so v Nemčiji bolezni dihal, duševne bolezni in kostno-mišična obolenja, kot so bolečine v hrbtu.
Kaj pa v Sloveniji?
Od leta 2015 dalje je izrazit porast bolniških odsotnosti tudi v Sloveniji, navaja zdravstveni statistični letopis Slovenije za leto 2024. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za leto 2024 je bila zaposlena ženska v povprečju z dela odsotna 25,1 dneva, moški pa 16,8 dni. Glavni vzroki so poškodbe in zastrupitve, bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter infekcijske in parazitarne bolezni.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.