Nemčija in Nizozemska ustavili prisilno vračanje migrantov v Afganistan

"Notranji minister se je zaradi trenutnih varnostnih razmer odločil, da do nadaljnjega ustavi vračanje v Afganistan," je na Twitterju zapisal tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva Steve Alter.

Za ustavitev vračanja nezakonitih migrantov se je danes odločila tudi Nizozemska. "Razmere v Afganistanu bi se lahko spremenile in dogajanje v prihodnosti je tako negotovo, da sem se odločila za moratorij na odločitve o izgonih in same izgone," je povedala državna sekretarka na nizozemskem pravosodnem ministrstvu Ankie Broekers-Knol. Moratorij bo trajal šest mesecev in velja za afganistanske državljane, je pojasnila v nizozemskem parlamentu.

Dodala je, da zunanje ministrstvo pripravlja novo oceno varnostnih razmer v Afganistanu. Nato bo sprejeta dokončna odločitev o vračanju nezakonitih migrantov v to državo.

Nemčija in Nizozemska sta sicer skupaj z Avstrijo, Belgijo, Dansko in Grčijo minuli teden pozvali k nadaljnjemu prisilnemu vračanju nezakonitih migrantov iz Afganistana kljub zaostrenim razmeram v državi, kjer talibani ob umikanju tujih sil iz države pridobivajo nadzor nad vse več ozemlja.

Afganistanske oblasti so EU julija obvestile o trimesečni zamrznitvi postopkov v povezavi s prisilnim vračanjem Afganistancev, ki so nezakonito prišli v Unijo.

Viri pri EU so v povezavi s tem v torek dejali, da tako v prihodnjih mesecih ne pričakujejo prisilnega vračanja.

K zamrznitvi prisilnega vračanja so zaradi zaostrovanja konflikta in slabšanja humanitarnega položaja pozvali tudi veleposlaniki držav EU, ki so diplomatsko še navzoče v Afganistanu, čeprav so te odločitve v rokah članic Unije.

Viri pri EU sicer pojasnjujejo, da je prisilnega vračanja v bistvu malo. Letos so doslej zabeležili 1200 vrnitev nezakonitih migrantov iz Afganistana, pri čemer je bilo prisilnih vrnitev 200, 1000 pa je bilo prostovoljnih.

Ob tem tudi izpostavljajo, da je na splošno migracijska slika precej dobra, saj da letos beležijo najnižje ravni nezakonitih prihodov iz Afganistana po migracijski krizi leta 2015. Letos so zabeležili okoli 4000 prihodov, kar je 25 odstotkov manj kot leta 2020.

A čeprav trdijo, da je migracijska kriza daleč, je bojazen pred novim migracijskim valom vseeno velika, saj se humanitarni položaj hitro slabša.

V roke talibanov padla nova prestolnica province

Talibani so pozno v sredo v manj kot enem tednu od začetka ofenzive zavzeli že deveto prestolnico province. Kot zadnja je v roke talibanov padla prestolnica Fajzabad v provinci Badakšan. Afganistanski predsednik Ašraf Gani je danes odletel v severno mesto Mazar-i-Šarif, da bi zagotovil podporo tamkajšnjim silam, ki jih oblegajo talibani.

"Pozno včeraj so se varnostne sile, ki so se že dneve borile s talibani, znašle pod okrepljenim pritiskom. Talibani so sedaj zavzeli mesto. Obe strani sta utrpeli hude izgube," je o zavzetju Fajzabada povedal lokalni politik Zabihulah Atik.

Zavzetje mesta so potrdili tudi talibani, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Gani si medtem želi krepiti moralo v enem največjih mest Afganistana, Mazar-i- Šarif, ki ga že dneve oblegajo talibani. Predsednik se je namreč odpravil preveriti splošno varnost na severu. Srečal se je tudi z vplivnim lokalnim politikom Ato Mohamedom Nurom in znanim afganistanskim poveljnikom Abdulom Rašidom Dostumom, s katerimi je govoril o obrambi mesta.

Izguba tega mesta bi predstavljala hud udarec za vlado v Kabulu, pomenila pa bi tudi izgubo nadzora na severu, ki je dolgo veljal za utrdbo protitalibanskih milic.

ZDA medtem vztrajajo pri načrtih glede umika vojakov do konca meseca. Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo poudaril, da se morajo Afganistanci sedaj boriti zase. "Morajo se boriti zase, boriti za svoj narod," je dejal.

Po njegovi oceni ima afganistanska vlada večje število varnostnih sil, vendar se morajo te tudi želeti boriti, je dodal.

Talibani so po majski napovedi ZDA o umiku zavezniških sil iz Afganistana sprožili silovito vojaško ofenzivo. V zadnjih dneh in tednih nizajo uspehe na bojišču. Zavzeli so že devet glavnih mest provinc, ki jih je skupaj 34. Številne še oblegajo. Napade izvajajo tudi v Kabulu.

Ne ozirajo se na mednarodna opozorila in pozive k prekinitvi ognja, ampak pospešeno izvajajo svoje načrte za prevzem oblasti v državi. Z območij medtem beži na tisoče civilistov.