"Zaradi demografskih sprememb se je število potencialnih delavcev v starostnem bazenu delovnoaktivnega prebivalstva letos znižalo že za 150.000," je dejal v pogovoru za Süddeutsche Zeitung. "In v prihodnjih letih bo samo še bolj dramatično," je dodal. Scheele meni, da so demografske spremembe bolj kritične kot spremembe ekonomije: "Ne razumem, zakaj nihče ne govori o tem," zmajuje z glavo.
Prepričan je, da lahko Nemčija težavo reši na le nekaj načinov: z usposabljanjem neizučenih delavcev, s povečanim fondom ur delavkam s skrajšanim delovnim časom, predvsem pa s tem, da se v državo pripelje več priseljencev.
"Letno potrebujemo 400.000 priseljencev. Z drugimi besedami –precej več kot v preteklih letih," je poudaril. "Od zaposlenih v zdravstveni negi, tistih, ki popravljajo klimatske naprave, delavcev v logističnem sektorju, do akademikov ... pomanjkanje kvalificiranega kadra bo na vseh področjih," je bil jasen.
Vabilo za kvalificirano delovno silo
Njegove izjave so prišle ravno v času, ko se Nemčija trudi z evakuacijo Afganistancev, kjer so oblast bliskovito prevzeli talibani. "Če begunci iščejo pot iz Afganistana, bi morala pomagati tudi Nemčija in jih sprejeti," meni vodja agencije za delo, ki pa ob tem dodaja, da ne poudarja prosilcev za azil, pač pa "usmerjeno priseljevanje za zapolnjevanje lukenj na trgu dela".
Glede na podatke državnega statističnega urada se je lani v Nemčijo priselilo 209.000 ljudi. Prvič v zadnjem desetletju tako skupno število prebivalstva ni naraslo, kar gre verjetno pripisati dejstvu, da je pandemija močno omejila gibanje po svetu.
Leta 2019 je sicer nemška vlada sprejela zakon, ki je stopil v veljavo marca lani, s katerim je kvalificiranim delavcem olajšala priseljevanje v Nemčijo, saj je zanje poenostavila postopek pridobivanja vizumov.
KOMENTARJI (187)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.