"Kdor želi prevladati na kopnem, mora obvladati uporabo brezpilotnih sistemov. V letu 2027 bomo zato ustanovili prvi polk za drone," je na vojaškem vadišču Bergen povedal Pistorius in novo enoto opisal kot "samostojno enoto za brezpilotne sisteme", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Enota bo delovala tako z zračnimi kot kopenskimi brezpilotnimi sistemi in bo vključevala "četo za elektromagnetno vojskovanje", je še dodal.
Sestavljen bo iz več čet z različnimi nalogami in zmogljivostmi
Kot je medtem za dpa pojasnil poveljnik kopenskih sil nemške vojske Christian Freuding, bo polk v celoti operativen do leta 2029. Začetno operativno zmogljivost bodo predvidoma dosegli prihodnje leto. Sestavljen pa bo iz več čet z različnimi nalogami in zmogljivostmi.
Ena četa naj bi bila denimo sposobna izvajati napade na sovražne cilje na kratki razdalji, druga za uporabo orožja na razdaljah več kot 500 kilometrov. Freuding je omenil tudi četo za elektronsko bojevanje in četo za obrambo pred droni. "Poleg tega želim, da imamo v okviru strukture polka tudi lastno četo za testiranje in preskušanje," je dodal.
Po njegovih navedbah bi brezpilotne sisteme lahko bolje vključili v obstoječo strukturo vojske ali pa bi se vzpostavila samostojna enota. "Prepričan sem, da sta oba pristopa obetavna. Zato smo se odločili, da bomo šli tudi po poti samostojnega polka," je še dejal.
Nemčija si že nekaj časa prizadeva za pospešitev uporabe dronov v vojski, zlasti zaradi izkušenj iz vojne v Ukrajini, kjer so brezpilotniki postali ključni del vojskovanja. Kljub temu so vojaški strokovnjaki, pa tudi Pistorius, večkrat opozorili, da morebitna vojna med Rusijo in zvezo Nato verjetno ne bi potekala podobno kot konflikt v Ukrajini.
V luči tega menijo, da bi droni morali dopolnjevati paleto oborožitvenih sistemov in ne bi smeli v celoti nadomestiti tankov, letal ali bojnih ladij.
EU s 130 milijoni evrov za tehnologijo brezpilotnih letalnikov
Medtem Evropska komisija namenja dodatnih 130 milijonov evrov za tehnologijo brezpilotnih letalnikov, saj Bruselj krepi nadzor na mejah in se pripravlja na okrepitev vloge agencije Frontex, poroča Euronews. EU bo v tehnologijo dronov vložila dodatnih 130 milijonov evrov kot del širših prizadevanj za okrepitev varnosti meja in spopadanje s hibridnimi grožnjami.
Evropska komisija je financiranje napovedala na srečanju ministrov za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu, kar je bilo njihovo prvo srečanje v živo o migracijah in nadzoru meja po izbruhu krize v Ceuti letos poleti.
Komisija je februarja predstavila akcijski načrt za varnost na področju dronov in zaščito pred njimi, ki med drugim predvideva razpis v vrednosti 250 milijonov evrov za naložbe nacionalnih organov v nadzor kopenskih in pomorskih meja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.