Največje evropsko gospodarstvo je bilo močno odvisno od uvoza ruskega plina, katerega dobave so bile septembra po uvedbi sankcij zoper Rusijo zaradi invazije na Ukrajino ustavljene. V iskanju alternativ ruskemu plinu se je nato Nemčija obrnila proti Norveški in ZDA.
"Doslej smo se izognili najslabšemu možnemu scenariju, ki nam je grozil to poletje ... Izognili smo se popolnemu zlomu srca evropske industrije," je na novinarski konferenci v Oslu povedal Robert Habeck in dodal, da so plinska skladišča trenutno več kot 90-odstotno zapolnjena, cene plina pa padajo.
Čeprav bi lahko te znova narasle, pa minister glede prihodnjih obetov ostaja optimističen. Kot je izpostavil, so se povečale tudi dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Nemčija je v zadnjih mesecih okrepila prizadevanja glede izgradnje infrastrukture na tem področju. Decembra so slavnostno odprli tudi prvi plavajoči terminal za LNG v državi.
Položaj vodilne dobaviteljice zemeljskega plina v Evropi je od izbruha vojne v Ukrajini prevzela Norveška, ki je v lanskem letu za osem odstotkov okrepila njegovo proizvodnjo.
V Oslu so med državama potekali tudi pogovori o sodelovanju na področju obnovljivih virov energije. Norveško naftno in plinsko podjetje Equinor in nemški energetski velikan RWE sta napovedala skupen projekt proizvodnje vodika, katerega cilj je prispevati k razogljičenju energetske proizvodnje v Nemčiji.
Načrt vključuje izgradnjo elektrarn, v katerih bi uporabljali norveški zemeljski plin in ki bi nadomestile termoelektrarne na premog, ki jih Nemčija želi zapreti do leta 2030. Zemeljski plin naj bi nato postopoma v skladu s povečanjem proizvodnih zmogljivosti zamenjal vodik.
V načrtu je tudi gradnja cevovoda za transport vodika med državama, izvedljivost projekta pa še preučujejo.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.