Nemški kancler želi najmočnejšo vojsko v Evropi

Nemški kancler Friedrich Merz je včeraj dejal, da bo nemške oborožene sile Bundeswehr spremenil v najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi. To je bil del njegovega prvega večjega govora v parlamentu po izvolitvi za kanclerja 6. maja.

Merz je napovedal tudi načrte za večjo konkurenčnost Nemčije na svetovnem prizorišču, pa tudi obsežen sveženj za okrevanje gospodarstva in strožjo migracijsko politiko.

Pojasnil je, da nemški zavezniki pričakujejo, da bo Berlin povečal svojo obrambno porabo: "To je primerno za najbolj naseljeno in gospodarsko najmočnejšo evropsko državo," je Merz povedal parlamentu. "Tudi naši prijatelji in partnerji to pričakujejo od nas. Pravzaprav to praktično zahtevajo."

 Ameriški predsednik Donald Trump je zahteval, da zavezniki Nata porabijo več za obrambo. "Nemška vlada bo zagotovila vsa finančna sredstva, ki jih Bundeswehr potrebuje, da postane najmočnejša konvencionalna vojska v Evropi," je dejal Merz.

Kancler je pozval Nemčijo, naj prevzame dodatno odgovornost znotraj Evropske unije in vojaškega zavezništva Nata: "Naš cilj je Nemčija in Evropa, ki sta skupaj tako močni, da nam nikoli ne bo treba uporabiti orožja," je dejal Merz. "Da bi to dosegli, bomo morali prevzeti več odgovornosti znotraj Nata in EU."

Merz: 'Moč odvrača agresorje, šibkost pa vabi k agresiji'

Kancler je dejal, da verjame, da se "moti vsak, ki resno verjame, da bi bila Rusija zadovoljna z zmago nad Ukrajino ali s priključitvijo delov države."

Ponovil je podporo Berlina Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo, vendar je poudaril, da Nemčija "ni stranka v vojni".

"Ta grozna vojna in njen izid ne bosta določila le usode Ukrajine. Njen izid bo določil, ali bosta v Evropi in svetu še naprej veljala pravo in pravičnost – ali pa bodo prevladali tiranija, vojaško nasilje in golo pravo najmočnejšega. V Ukrajini ni na kocki nič manj kot mirovni red celotne naše celine," je še rekel.

Nemčija je ena največjih podpornic Ukrajine, saj je Bundestag marca odobril paket dodatne vojaške pomoči Kijevu v višini 3 milijard evrov za leto 2025.

Bo služenje vojaškega roka spet obvezno?

V začetku letošnjega leta je obrambni minister Boris Pistorius dejal, da morajo evropske države postati bolj proaktivne glede varnostnih vprašanj, in pozdravil stalno napotitev Bundeswehrja v Litvo, ki naj bi bila do leta 2027 bojno pripravljena.

Nemčija bi se lahko po ministrovih besedah vrnila k obveznemu služenju vojaškega roka, če se bo v vojsko premalo ljudi prijavilo prostovoljno. 

Letos so v Nemčiji začeli z novim programom prostovoljnega vojaškega rekrutiranja: "Dogovorili smo se, da se bomo sprva zanašali na prostovoljstvo – služenje, ki je sprva prostovoljno in je namenjeno spodbujanju mladih k služenju svoji državi," je dejal Pistorius.

Nemčija je leta 2011 ukinila obvezen vojaški rok. Ponovna uvedba bi pomenila velik preobrat v politiki, ki ga je povzročila naraščajoča grožnja Rusije, skupaj z naraščajočo zaskrbljenostjo glede zanesljivosti ameriških varnostnih jamstev pod Trumpom.

Pistorius je dejal, da ima Bundeswehr približno 181.500 aktivnih vojakov – kar je precej manj od cilja 203.000 do leta 2031. Število novincev se je v začetku leta 2025 povečalo za 20 odstotkov, vendar je opozoril, da "imamo še vedno premalo ljudi za to, kar morajo doseči naše oborožene sile."