Nemčija spreminja pravila igre: nočni klubi kot del kulture

Kabinet kanclerja Friedricha Merza je potrdil temeljno spremembo gradbenih predpisov, po kateri bodo nočni klubi uradno prepoznani kot prostori s kulturno vrednostjo. S tem se bodo ločili od objektov, kot so bordeli, strip bari in stavnice, s katerimi so bili doslej pravno obravnavani v isti kategoriji.

Čeprav mora zakonodaja še skozi nemški parlament Bundestag in zgornji dom Bundesrat, naj bi imela zaradi podpore več strank dobre možnosti za sprejetje. Ena ključnih novosti je, da bodo klubi lahko delovali tudi v mešanih urbanih območjih in v določenih primerih celo v stanovanjskih soseskah, navaja The Guardian.

Zagovorniki sprememb poudarjajo, da kurirani glasbeni klubi delujejo podobno kot gledališča, saj skrbijo za umetniški program, podpirajo mlade ustvarjalce in imajo posledično pomembno vlogo v kulturnem ekosistemu mest.

Zakonodajne spremembe so tudi odgovor na pojav, znan kot Clubsterben (smrt klubov) oziroma množično zapiranje klubov, ki je še posebej prizadelo Berlin. Po padcu berlinskega zidu so tam številni klubi zrasli na zapuščenih industrijskih območjih, a so jih v zadnjih letih izrinili visoki stroški nepremičnin, spremembe v navadah po pandemiji in vse ostrejši spori glede hrupa.

Med najbolj odmevnimi zaprtji so klubi SchwuZ, Watergate in Mensch Meier. Združenje klubov med drugim ocenjuje, da skoraj polovica berlinskih klubov razmišlja o zaprtju.

Zakon je podprl tudi zvezni minister za kulturo Wolfram Weimer, kar je presenetilo del scene, saj je znan po napetih odnosih z alternativno kulturo. Po njegovih besedah je ločevanje glasbenih klubov od zgolj zabavišč nujen korak za zaščito žive glasbe in ustvarjalnih industrij.

Kljub optimizmu pa vsi niso prepričani, da bo zakonodaja rešila že ogrožene prostore. Jakob Turtur, ki vodi priljubljen kolektiv za sodelovanje v kulturnem prostoru in nočni klub Jonny Knüppel, opozarja, da spremembe prihajajo prepozno za številne klube, ki so že izgubili svoje lokacije, navaja The Guardian.

Po njegovem mnenju zakon sicer pomaga, a ne gre dovolj daleč. Klubi še vedno niso povsem izenačeni z gledališči, operami in muzeji, kar bi urbanistom dalo močnejše argumente, da kulturo postavijo pred dobičkonosne, a pogosto prazne poslovne projekte.