Nemški bundestag sprejel sporno pokojninsko reformo

Kot je po glasovanju sporočil podpredsednik bundestaga Bodo Ramelow, je za sveženj pokojninske reforme glasovalo 319 poslancev, proti jih je bilo 225, 53 poslancev se je glasovanja vzdržalo.

Kancler Friedrich Merz si je tako zagotovil potrebno večino za pokojninski zakon, ki je bil več mesecev predmet razprave znotraj vladne koalicije. Sestavljajo jo njegova Krščanskodemokratska unija (CDU), Krščanskosocialna unija (CSU) z Bavarske in socialni demokrati (SPD).

Merz si je namreč pred glasovanjem zadal zagotoviti absolutno večino vseh poslancev bundestaga, tako imenovano kanclerjevo večino, kar pomeni 316 od skupno 630 glasov poslancev. Glede na rezultat je dobil tri glasove več, čeprav za zdaj še ni jasno, ali so vsi glasovi "za" prišli iz koalicijskih strank.

Opozicijska stranka Levica, ki ima v bundestagu 64 poslancev, je pred glasovanjem o pokojninskem zakonu sicer napovedala, da se bodo njeni poslanci glasovanja vzdržali. S tem je dejansko zagotovila, da bo reforma sprejeta, saj se vzdržani glasovi pri navadni večini ne štejejo.

Desničarska populistična stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) in Zeleni so že pred glasovanjem napovedali, da bodo glasovali proti.

Današnje glasovanje je bil pomemben preizkus za koalicijsko vlado, ki ima v bundestagu večino le 12 poslancev. Osemnajst mlajših poslancev iz unije CDU/CSU je namreč izrazilo nasprotovanje predlogu reforme, ker jih skrbi predvideno naraščanje stroškov za pokojnine. Menili so, da predlog ni vzdržen in da bo obremenil mlajše generacije.

Poslanci so danes glasovali o treh zakonih pokojninskega svežnja, pri čemer je bil za nekatere sporen predvsem zakon, ki predvideva zamrznitev višine pokojnin za 45-letno plačevanje prispevkov na 48 odstotkov povprečne plače do leta 2031.

Druga dva zakona - o uvedbi "aktivne pokojnine", s katero želijo upokojence spodbuditi k prostovoljnemu nadaljevanju dela, in o načrtovani krepitvi pokojnin v malih podjetjih - po poročanju dpa nista bila sporna.