Nemški kancler: Do 80 odstotkov Sircev naj bi se vrnilo domov

Gre za več kot 800.000 ljudi, saj se v državi nahaja približno 1,3 milijona Sircev. Del jih je medtem že pridobil državljanstvo – od leta 2015 do danes okoli 250.000.

Sirski predsednik al-Scharaa, ki je pred dobrim letom zrušil režim Bashar al-Assad, je v Berlinu z Merzem razpravljal predvsem o pospešitvi vračanja beguncev.

Nemška vlada si želi preobrat na področju migracij, pri čemer Merz poudarja, da je za to ključno sodelovanje z novo sirijsko oblastjo. Čeprav nemško zunanje ministrstvo razmere v Siriji še vedno ocenjuje kot nestabilne, kancler verjame, da se odpirajo možnosti za vračanje.

"Večina Sircev se želi vrniti v svojo domovino," je dejal Merz. Al-Scharaa je ob tem poudaril, da so Sirci v domovini dobrodošli in da lahko tisti, ki se želijo vrniti, to storijo kadarkoli. Po njegovih besedah prinašajo s seboj tudi nova znanja in ideje, ki bodo ključna za obnovo države.

Državi nameravata sodelovati tudi pri stabilizaciji Sirije in njenem gospodarskem razvoju. Nemčija naj bi za ta namen v letu 2026 namenila okoli 200 milijonov evrov, vzpostavljena pa bo tudi skupna delovna skupina za obnovo države.

Cilj sirskega vodstva je - tako zatrjujejo - vzpostaviti pravno državo z ustavo, ki bo zagotavljala človekovo dostojanstvo, ter okrepiti boj proti terorizmu.

Merz je napovedal tudi, da bo treba ponovno preveriti status zaščite Sircev v Nemčiji. Po njegovih besedah naj bi morali tisti, ki zaščite ne potrebujejo več, državo zapustiti.

Znotraj nemške konservativne politike se pojavljajo tudi pozivi k še hitrejšemu vračanju. Nekateri poslanci CDU in CSU predlagajo finančne spodbude za vrnitev ter aktivnejšo politiko na tem področju.

Po njihovem mnenju bi morali Sirci, ki niso integrirani, ne delajo ali so v Nemčiji šele kratek čas, zapustiti državo.

Drugi vidijo priložnost v tem, da bi se izobraženi Sirci vrnili v domovino in tam sodelovali pri obnovi – tudi s podporo nemških podjetij in finančnih institucij. Pojavljajo se celo ideje o tako imenovanem "nemškem Marshallovem načrtu" za Sirijo, v katerem bi imeli ključno vlogo prav povratniki.

Večina Sircev je v Nemčijo prišla v obdobju po letu 2015, ko je Evropo zajela ena največjih migrantskih kriz v sodobni zgodovini. 

Takratna politika Nemčije, pod vodstvom Angele Merkel, je bila izrazito odprta. Država je sprejela več sto tisoč ljudi in postala glavna destinacija za begunce na tako imenovani balkanski poti. Veliko Sircev je zaprosilo za azil, mnogi so dobili zaščito ali začasni status, ki jim je omogočal bivanje, delo in vključevanje v družbo.

V naslednjih letih se je del teh ljudi integriral – naučili so se jezika, našli zaposlitev in ustvarili življenje v Nemčiji. Hkrati pa je velik del ostal odvisen od sistema zaščite ali pa ni dosegel polne integracije.

Če je bila Nemčija leta 2015 simbol odprtosti, danes pod vodstvom Merza postaja zagovornica nadzorovanega vračanja. Razlogov za to je več: zaostrene geopolitične razmere, pritisk na socialni sistem, politični premiki v Evropi in ocena, da se razmere v Siriji postopoma stabilizirajo.

Na vrhu skrbi Nemcev pa so družbene razmere. Del Sircev se je uspešno vključil – naučili so se jezika, našli zaposlitev in si ustvarili življenje. A velik del tega ni dosegel. Težave so se pokazale predvsem pri vključevanju na trg dela, znanju jezika in v socialni odvisnosti. Razlike med uspešno integriranimi in tistimi, ki so ostali na robu, so postale vse bolj očitne.

V Nemčiji in drugod po Evropi se je okrepil poudarek na nadzoru migracij, varnosti in stabilnosti. V času gospodarske negotovosti in napovedi krize so takšne teme še bolj v ospredju. Države so previdnejše, bolj zaščitniške in manj pripravljene na dolgoročne obveznosti.