Potem ko je nov krog pogajanj med Teheranom in Washingtonom padel v vodo, je ameriški predsednik Donald Trump samozavestno zatrdil, da imajo Američani vse niti v svojih rokah. V pogovoru za Fox News je nato še dodal, da lahko Iranci, če se želijo pogovarjati, "pridejo k nam ali nas pokličejo".
A nemškega kanclerja Friedricha Merza ni prepričal, poroča The Guardian. V pogovoru s študenti v Marsbergu je izrazil mnenje, da je iranska stran "nadigrala" ameriško. "Iranci so očitno zelo spretni pri pogajanjih oziroma, bolje rečeno, zelo spretni pri tem, da se ne pogajajo. Američane pustijo, da odpotujejo v Islamabad in se nato vrnejo brez kakršnegakoli rezultata," je dejal.
"Iranci so očitno močnejši, kot smo pričakovali, Američani pa v teh pogajanjih nimajo nobene prepričljive strategije," je pojasnil svoje videnje in dodal, da iransko vodstvo "ponižuje celoten narod".
Gre za eno najostrejših kritik ameriško-izraelske vojne z Iranom iz ust nemškega kanclerja, poroča Politico. Merz je na začetku vojne kljub nestrinjanju z metodami Trumpove administracije zagotavljal, da Nemčija podpira spremembo režima v Iranu. Ob vse večjih ekonomskih pritiskih in grozeči energetski krizi pa je postajal bolj kritičen. ZDA zdaj očita, da so šle v vojno brez strategije. "Težava pri takšnih konfliktih je vedno enaka: ne gre le za vstop. Vedno je treba tudi vedeti, kako izstopiti," je dejal in opozoril, da bi se konflikt lahko sprevrgel v nočno moro (uporabil je izraz močvirje), podobno ameriški vojni v Afganistanu in Iraku.
Merz je sicer zavrnil ameriške pozive članicam Nata, naj se vključijo v konflikt, z besedami, da to "ni Natova vojna". Izrazil pa je pripravljenost, da bi Nemčija sodelovala pri zagotavljanju varnosti v Hormuški ožini, a šele po koncu sovražnosti.
Iran je sicer v ponedeljek predložil nov predlog za trajno prekinitev ognja, ki se osredotoča na odprtje Hormuške ožine, šele nato bi se lotili drugih tem, tudi jedrskega programa in odprave sankcij. Za plovbo skozi ožino, ki je bila pred vojno brezplačna, pa bi Iran pobiral pristojbino.
Analitiki menijo, da je predlog za ZDA nesprejemljiv, saj pogovore o temah, ki jih ZDA omenjajo kot razloge za napad, pomika v nedoločeno prihodnost. "Hormuz je stranski produkt vojne, kako se torej lahko najprej lotimo tega?" The Guardian navaja besede neimenovanega diplomata, seznanjenega s pogovori.
Predlogu nasprotuje tudi Mednarodna pomorska organizacija, sicer del Združenih narodov, ki zaračunavanje za plovbo skozi Hormuško ožino ocenjuje kot nesprejemljivo.
Blokada iranskih pristanišč, ki jo je po propadlem prvem krogu pogajanj v Islamabadu uvedel Donald Trump, je še poglobila gospodarsko krizo v Iranu. Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se bo iransko gospodarstvo v tem letu skrčilo za 6,1 odstotka, medtem ko se že zdaj inflacija približuje 70 odstotkom, cene hrane pa skokovito naraščajo.
Iranski tankerji, ki bi jih lahko uporabili za skladiščenje nafte, se zaradi blokade ne morejo vrniti v pristanišča, druge kapacitete za skladiščenje pa so že skorajda polne.
