Merz je že dal jasno vedeti, da v Washington "ne gre prosjačit" in da bo tam samozavestno zastopal stališča EU. O carinah se z ZDA pogovarja Evropska komisija, Merz pa bi kot vodja največjega gospodarstva v Uniji po poročanju nemške tiskovne agencije dpa lahko vzpostavil zaupanje med stranema.
Trump je v minulih mesecih uvedel 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija ter 10-odstotne dodatne carine na uvoz večine preostalega blaga. Za okoli 60 držav in EU je napovedal še višje t. i. vzajemne carine, a je zvišanje zamrznil do 9. julija. V sredo so sicer že začele veljati višje, 50-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA.
Pričakovati je sicer, da bodo v ospredju pogovorov prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Merz naj bi Trumpa skušal prepričati, naj okrepi pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi privolil v prekinitev ognja v Ukrajini.
Zaradi zunanjih groženj zveza Nato poziva članice k zviševanju obrambnih izdatkov. Potem ko je Trump zaveznice večkrat pozval k zvišanju teh izdatkov na pet odstotkov BDP, je generalni sekretar Nata Mark Rutte predstavil predlog, po katerem bi članice do leta 2032 namenile 3,5 odstotka BDP za neposredne vojaške izdatke in dodatnih 1,5 odstotka za širše izdatke, povezane z varnostjo. Ta načrt podpirajo tako v Berlinu kot v Washingtonu.
Nemški kancler se bo v ameriški prestolnici mudil le okoli 17 ur. Poleg pogovora na štiri oči ima z ameriškim predsednikom predvideno delovno kosilo in srečanje z novinarji. Od srečanja Merza in Trumpa po poročanju dpa ni pričakovati konkretnih rezultatov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.