"Zdaj se soočamo z geopolitično krizo, in če moramo tukaj in zdaj izbrati med ZDA in Dansko, izbiramo Dansko," je Nielsen dejal na skupni novinarski konferenci s predsednico danske vlade Mette Frederiksen v Koebenhavnu.
"Eno mora biti vsem jasno: Grenlandija ne želi biti v lasti ZDA. Grenlandija ne želi biti pod vladavino ZDA. Grenlandija ne želi biti del ZDA," je poudaril.
Frederiksen je medtem dejala, da ni lahko kljubovati "popolnoma nesprejemljivim pritiskom našega najbližjega zaveznika". "Kaže, da nas najtežji del šele čaka," je ocenila.
Frederiksen je na današnji novinarski konferenci poudarila, da Danska želi okrepiti sodelovanje na področju varnosti v Arktiki z ZDA, Natom, Evropo in z arktičnimi državami v Natu.
Američane zaprosili za sestanek
Danski zunanji minister je pred tem že povedal, da sta skupaj z grenlandsko kolegico zaprosila za srečanje z Rubiem, Vance pa je zaprosil za "sodelovanje na tem srečanju" in ga bo tudi gostil.
"Naš razlog za prošnjo za sestanek je bil, da celotno razpravo (...) prenesemo v sejno sobo, kjer se lahko pogledamo v oči in se pogovorimo o teh vprašanjih," je dejal Lokke Rasmussen.
Trumpova želja
Napetosti glede Grenlandije, danskega avtonomnega ozemlja, so se v zadnjem času zaostrile, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump večkrat izrazil željo po priključitvi Grenlandije zaradi varnostnih interesov. V petek je dejal, da jo bodo prevzeli zlepa ali zgrda.
Prebivalci tega arktičnega otoka so večkrat poudarili, da ne želijo postati del ZDA, medtem ko Danska in druge članice Nata ameriški ideji nasprotujejo.
Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je medtem sporočil, da se bo prihodnji ponedeljek sestal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem, s katerim bosta razpravljala o varnosti na Arktiki, prav tako ob prisotnosti grenlandske ministrice Vivian Motzfeldt.
Rutte je ta ponedeljek med obiskom na Hrvaškem dejal, da zavezništvo dela na "naslednjih korakih" za okrepitev varnosti na Arktiki. Diplomati pri Natu pravijo, da so nekatere članice zavezništva predstavile idejo o začetku nove misije v regiji, toda konkretnih predlogov še ni.
Nemški zunanji minister v Washingtonu
V ZDA sta se medtem že srečala nemški zunanji minister Johann Wadephul in Rubio.
State Department je po srečanju sporočil, da sta se pogovarjala o globalnih izzivih, vključno z zaščito dobavnih verig, zagotavljanjem, da Venezuela ne bo več delovala kot operativno središče za dejavnosti skupnih nasprotnikov, in napredku pri prizadevanjih za mir med Rusijo in Ukrajino.
"Državni sekretar Rubio in zunanji minister Wadephul sta ponovno poudarila, kako pomembno je, da se Iranu prepreči razvoj ali pridobitev jedrskega orožja," navaja izjava State Departmenta, ki ne omenja namere ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije.
Wadephul pa je novinarjem po srečanju povedal, da pozdravlja načrtovane pogovore med ZDA in Dansko o Grenlandiji in poudaril, da morajo Danci in Grenlandci odločitve v zvezi z arktičnim otokom sprejeti sami. Nato pripravlja varnostne načrte za Arktiko, o katerih se bodo pogovarjali z ZDA, je še dejal Wadephul.
Na poti v Washington se je nemški zunanji minister ustavil na Islandiji, ki leži približno 300 kilometrov jugovzhodno od Grenlandije, kjer se je s tamkajšnjimi oblastmi prav tako pogovarjal o varnosti Arktike.
Nemški zunanji minister je zatem z vlakom odpotoval v New York na pogovor z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guterresom, potem ko so ZDA napovedale, da se bodo umaknile iz 66 mednarodnih organizacij, vključno z mnogimi organi ZN.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.