Nemški minister: Pripravljeni moramo biti na soočenje s Putinom

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je pozval k "resni nacionalni razpravi" o prihodnosti nemške vojske. Trdi namreč, da v svojem trenutnem stanju ni primerna za spopadanje z vrsto izzivov varnostne politike, s katerimi se sooča Evropa, poroča Guardian.

Pistorius je sicer državo, odkar je pred enim letom postal obrambni minister, že večkrat pozival, naj se pripravi na vojno, in opozoril, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin napadel v osmih letih. Zdaj pa je znova posvaril, da mora biti država pripravljena na soočenje z ruskim predsednikom. "Ali smo res pripravljeni braniti to državo? In pa, kdo smo ta 'mi'? Pogovoriti se moramo točno o tem," je dejal v pogovoru z vojaki pripravniki na vojaški akademiji v Hamburgu, a dal ob tem jasno vedeti, da nagovarja tudi širšo družbo.

Dejal je, da mir in svoboda, ki ju je večina Evrope uživala desetletja, "nista več neizpodbitna gotovost" ter da je Nemčija "kot aktivna udeleženka v varnosti in politiki izzvana močneje kot kdaj koli prej".

Ta teden pa je Pistorius dejal tudi, da razmišlja, da bi dovolil, da se vojski pridružijo tudi prebivalci, ki nimajo nemškega državljanstva. Udeleženci bi tako lahko po principu ZDA v zameno za vojaško služenje hitreje dobili nemško državljanstvo, število vojakov pa bi tako do leta 2031 s 181.000 povečal na 203.000.

Kronično pomanjkanje delovne sile se namreč pozna tudi v nemški vojski. Da bi ohranili sedanje število, bi vsako leto potrebovali 20 tisoč novih rekrutov. Vendar pa služenje vojski tudi zaradi nemške preteklosti ni tako cenjeno, kot je morda v kakšni drugi državi.

'Nemčija potrebuje vojake, sposobne za boj na fronti'

Generalpodpolkovnik Alexander Sollfrank, vodja enot zveze Nato na jugu Nemčije, ki bi bil odgovoren za usklajevanje premikov evropskih enot v primeru napada na članico Nata, je medtem dejal, da nemška vojska ne potrebuje le sredstev, temveč tudi "vidno odločenost, da jih uporabimo". "Verodostojno odvračanje zahteva pripravo na vojno in mora vključevati prebivalstvo," je Sollfrank dejal v letnem govoru o varnostnem stanju v sredo.

Vodja Bavarske in vodja konservativne Krščansko-socialne unije Markus Söder pa je v sredo dejal, da Nemčija potrebuje "vojake, sposobne za boj na fronti".

Takoj po obsežni ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 je nemški kancler Olaf Scholz sicer napovedal prelomnico v vojaški zavezi Nemčije in posebnemu skladu za financiranje nadgradnje in novačenje vojakov namenil 100 milijard evrov. Vendar pa je bila sprememba počasna. Pistorius se je trudil prepričati vladne kolege, da bi z njim delili občutek nujnosti.

A prava budnica bi lahko prišla z ameriškimi volitvami. Berlin se namreč vse bolj zaveda vpliva, ki bi ga lahko imela zmaga Donalda Trumpa na Natovo financiranje in evropsko vojaško strategijo do Rusije. Söder je ta teden dejal: "Če zmaga Trump, se bomo morali toplo obleči. Potrebujemo popolnoma opremljeno vojsko. Nujna so tudi lastna brezpilotna letala in tudi zagotovilo, da bo ameriški atomski ščit ostal." Kot je dodal, bi se morda zavzel tudi za ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka, a le za moške.

Intenzivni pogovori glede opremljenosti in pripravljenosti vojsk pa sicer potekajo v vse več evropskih državah. Na Švedskem, Norveškem, Finskem in v baltskih državah že potekajo priprave na morebitni ruski napad. 

Načelnik generalštaba britanske vojske, general Patrick Sanders je v sredo dejal, da je treba sprejeti ukrepe, ki bi družbo "postavili na bojno nogo", ter da bi morala biti javnost pripravljena, da v boju proti Rusiji orožje v roke vzame tudi sama. Obrambno ministrstvo Združenega kraljestva je sicer njegove pripombe hitro zavrglo ter zagotovilo, da se naborništvo, ki ga je Britanija odpravila leta 1960, ne bo vrnilo.