BfV je navedla, da obstajajo zadostni dokazi, da leta 2013 ustanovljena AfD predstavlja grožnjo nemški demokratični ureditvi.
"Prevladujoče strankino razumevanje ljudi na podlagi etnične pripadnosti in porekla je nezdružljivo s svobodnim demokratičnim temeljnim redom," so sporočili iz BfV. Stališča vodilnih ljudi stranke po prepričanju AfD kršijo ustavno načelo nedotakljivosti človeškega dostojanstva.
Pred tem je bila stranka označena za desničarsko ekstremistično že v treh nemških deželah, v Turingiji, Saški in Saški-Anhalt.
V stranki so se danes odzvali, da gre za hud udarec za demokracijo. "AfD je sedaj kot opozicijska stranka javno diskreditirana in kriminalizirana," sta v izjavi sporočila njena voditelja Alice Weidel in Tino Chrupalla. Prepričana sta, da je odločitev politično motivirana.
Nemški kancler Olaf Scholz pa je v odzivu posvaril pred prehitro prepovedjo stranke. Opozoril je, da je ustavno sodišče zavrnilo vse nedavne poskuse prepovedi stranke. "Sem proti prenagljeni odločitvi in zato ne bom rekel, da je to tisto, kar bi morali storiti," je dejal.
Kancler je priznal, da je nemška notranja obveščevalna agencija izvedla temeljit postopek, preden je danes objavila svojo odločitev glede AfD. Ugotovitve BfV pa je treba sedaj tudi preučiti, je dodal.
Označitev agencije ne vodi avtomatično v prepoved politične stranke. O prepovedi lahko namreč odloča le ustavno sodišče na zahtevo od enega od domov parlamenta ali vlade.
Skrajno desna AfD je na februarskih predčasnih parlamentarnih volitvah z 20,8 odstotki podpore zasedla drugo mesto, a ne bo del prihodnje vlade.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.