"Nujne so usklajene diplomatske aktivnosti, hkrati moramo biti previdni glede kakršnegakoli vojaškega angažmaja v ožini," je po skoraj dve uri trajajočem srečanju zunanjih ministrov več kot 40 držav, ki ga je gostila britanska ministrica Yvette Cooper, povedala Tanja Fajon.
Dodala je, da so se s kolegi bolj ali manj strinjali, da je v prizadevanjih za vnovično odprtje ožine ključen enoten, usklajen pristop, pri čemer so nekatere države bolj naklonjene tudi morebitnemu vojaškemu posredovanju.
Do tega je Slovenija po njenih besedah zadržana, saj meni, da bi lahko to dodatno destabiliziralo razmere v regiji. Sama je v svojem nastopu na eni strani obsodila napade na civilne cilje in komercialni ladijski promet, na drugi pa je pozvala k dvotirnemu pristopu. "Na eni strani nujnost deeskalacije in podpora humanitarnemu dostopu /.../, na drugi strani pa seveda še bolj koordinirana diplomacija," je pojasnila.
Obenem se je zavzela za spoštovanje mednarodnega prava v prizadevanjih za vnovično odprtje ožine, pri čemer je izpostavila konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). "Zdaj smo dejansko v situaciji, ko imamo tri države, ki niso podpisnice konvencije /.../, in ki danes najbolj kršijo svobodo plovbe v Hormuški ožini," je dodala.
Na srečanju, ki ga je včeraj napovedal britanski premier Keir Starmer, so sodelovali zunanji ministri držav, ki so se doslej pridružile izjavi britanske vlade. V njej so med drugim izrazile pripravljenost prispevati k zagotavljanju varnosti v Hormuški ožini, ključni za svetovno trgovino z nafto in plinom, ki jo je Iran skorajda popolnoma zaprl za promet v odziv na izraelsko-ameriško agresijo, kar je povzročilo strmo naraščanje cen energentov.
37 držav za varno plovbo skozi Hormuško ožino
Hormuško ožino je nujno treba znova odpreti, je danes na ministrskem srečanju poudarila tudi britanska zunanja ministrica Cooperjeva.
"Iranska brezbrižnost do držav, ki nikoli niso bile vpletene v ta konflikt, ne vpliva samo na obrestne mere hipotekarnih kreditov in na cene bencina ter na življenjske stroške tukaj v Združenem kraljestvu in mnogih drugih državah po svetu, ampak vpliva na našo svetovno gospodarsko varnost," je dejala Cooperjeva.
V zadnjih 24 urah je Hormuško ožino, ki jo je Teheran praktično zaprl po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran, prečkalo zgolj 25 plovil. V običajnih razmerah pa bi jo v istem času prečkalo 150 plovil, je izpostavila. Dodala je, da je zaradi iranskih ukrepov, povezanih s Hormuško ožino, na približno 2000 plovilih ujetih okoli 20.000 mornarjev.
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je na srečanju pozval k vzpostavitvi "humanitarnega koridorja" za gnojila in druge nujne potrebščine, da bi se izognili prehranski katastrofi v Afriki. Poudaril je, da je zagotavljanje prevoza gnojil in drugega humanitarnega blaga skozi ožino ključnega pomena.
"Tajani se je skupaj s kolegi, med njimi sta nizozemski minister in namestnik ministra Združenih arabskih emiratov, zavzel za potrebo po sodelovanju ZN pri čimprejšnji vzpostavitvi humanitarnega koridorja, predvsem za gnojila in vso drugo blago, potrebno za preprečitev nove prehranske krize, zlasti v afriških državah," so po srečanju sporočili z njegovega urada.
Zunanji ministri so o usodi Hormuške ožine razpravljali dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump znova pozval države, ki so odvisne od nafte, ki potuje skozi Hormuško ožino, naj se opogumijo ter naj ožino zavzamejo, zaščitijo in uporabljajo zase.
Neposreden poziv Kitajske Trumpu: Takoj ustavite vojaške operacije
"Vojaška sredstva ne morejo v temelju rešiti problema in stopnjevanje konfliktov ni v interesu nobene od strani," pa je danes na novinarski konferenci dejala predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning. Hkrati je vpletene pozvala, naj nemudoma ustavijo vojaške operacije.
"Glavni razlog za motnje v plovbi skozi Hormuško ožino so ameriške in izraelske nezakonite vojaške operacije proti Iranu," je Ning komentirala zadnje Trumpove izjave.
K umirjanju napetosti je danes v Canberri pozval tudi avstralski premier Anthony Albanese, ki je omenil, da so ameriško-izraelski napadi oslabili iransko vojno letalstvo, mornarico in vojaško industrijo. "Potem ko so bili ti cilji izpolnjeni, ni jasno, kaj je še treba doseči ali kaj je končni cilj," je v govoru dejal Albanese. "Jasno pa je, da dlje, ko bo trajala vojna, večji bo njen vpliv na svetovno gospodarstvo," je poudaril.
Iran bo Filipinom dovolil prehod skozi Hormuško ožino za dobavo nafte
Iran pa se je medtem zavezal, da bo omogočil varen prehod skozi Hormuško ožino za pošiljke nafte za Filipine, ki so zelo odvisni od uvoza z Bližnjega vzhoda, je danes sporočilo filipinsko zunanje ministrstvo.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je v "produktivnem telefonskem pogovoru" filipinski kolegici Theresi Lazaro zagotovil, da bo Iran plovilom pod filipinsko zastavo in filipinskim pomorščakom omogočil varen, neoviran in hiter prehod skozi Hormuško ožino, je navedlo zunanje ministrstvo v Manili.
Filipinski predsednik Ferdinand Marcos je prejšnji teden razglasil izredne razmere in dejal, da nobena "možnost ni izključena" v boju z energetsko krizo, ki jo je vojna na Bližnjem vzhodu povzročila praktično po celem svetu.
Cene goriva so na Filipinih od 28. februarja, ko sta Izrael in ZDA sprožila napade na Iran, dosegle rekordne višine. Filipini so za večino svojih energetskih potreb odvisni od uvoza prav z Bližnjega vzhoda. Ukrep bo tako zagotovil "stalno dobavo" ključnih pošiljk nafte in gnojil na Filipine, je še zapisalo ministrstvo.
Filipinska ministrica Lazaro je v objavi na družbenem omrežju X sporočila, da je bil med pogovorom z Aragčijem dosežen "pozitivni dogovor glede varnosti filipinskih pomorščakov in varnosti filipinske oskrbe z energijo". Pred tem se je v sredo v prestolnici Manila sešla tudi z iranskim veleposlanikom.
Dogovor Filipinov in Irana prihaja le nekaj dni po tem, ko je sosednja Malezija sporočila, da bodo njeni tankerji lahko pluli skozi Hormuško ožino brez plačila Teheranu.
