Netanjahu napovedal popolno zavzetje Gaze, vrhovni poveljnik IDF medtem umika vojake

Benjamin Netanjahu je v želji, da bi ugodil vse večjemu pritisku svojih političnih zaveznikov, včeraj sporočil, da je padla odločitev za popolno zavzetje Gaze. Da se je izraelski premier kljub mednarodnemu pritisku za končanje vojne v Gazi odločil za popolno okupacijo palestinske enklave, je med drugim poročal izraelski spletni portal Ynetnews. Pri tem se je skliceval na neimenovanega uradnika blizu Netanjahuju, ki je dejal: "Kocka je padla, odločili smo se za popolno okupacijo Gaze – in poraz Hamasa".

Netanjahu je pred tem za danes napovedal zasedanje varnostnega kabineta, ki naj bi razpravljal o nadaljnjih ukrepih v Gazi. V videoposnetku, objavljenem v nedeljo, je izraelski premier dejal, da palestinsko islamistično gibanje Hamas noče pristati na pogajalsko rešitev za končanje vojne v Gazi, ki traja že 22 mesecev.

A z načinom vodenja vojne v Gazi se ne strinja izraelski načelnik generalštaba, generalpodpolkovnik Ejal Zamir. Napetosti med obema so včeraj "dosegle vrhunec", poroča izraelski vojaški radio. Netanjahujev urad mu je zato sporočil: "Če mu to ne ustreza, naj odstopi."

Vrhovni vojaški poveljnik pa premierju ne kljubuje toliko z besedami kot z dejanji. Popolno zavzetje Gaze bi namreč zahtevalo mobilizacijo več deset tisoč vojakov, poroča Ynetnews. Včeraj pa je izraelska vojska (IDF) sporočila, da preklicuje ukaz o izrednih vojnih razmerah, s katerim so po pokolu 7. oktobra 2023 podaljšali dolžnost rednih rezervistov za dodatne štiri mesece. Ukaz o izrednih razmerah je v zadnjih tednih deležen ostrih kritik družin in poslancev zaradi porasta samomorov med aktivnimi vojaki in rezervisti. Več vojakov je na izraelsko vrhovno sodišče vložilo tudi peticijo za njegovo razveljavitev.

Zamir se je odločil, da zmanjša operativno prisotnost vojske. Po novem bo vsak redni bataljon zmanjšan za ekvivalent čete, s čimer se bo v rezervo vrnilo na desetine vojakov. S to potezo zmanjšuje razpoložljive stalne kopenske sile in nakazuje, da vodstvo IDF trenutno ne vidi popolne invazije na Gazo kot neizbežno ali priporočljivo.

Odločitev naj bi bila subtilen, a oster odgovor na politične grožnje njegovemu mandatu, poroča Ynetnews. Zamir bi moral ta teden odpotovati v ZDA, kjer naj bi se udeležil slovesnosti ob menjavi centralnega poveljstva Združenih držav Amerike, a je zaradi dogajanja doma potovanje odpovedal.

Izraelske sile trenutno nadzorujejo približno 75 odstotkov Gaze. Na območjih, ki so še vedno pod nadzorom Hamasa, naj bi bilo domnevno preostalih 50 talcev, ki jih je med vdorom v Izrael oktobra 2023 zajel Hamas. Med njimi naj bi bilo približno 20 še živih. Družine zajetih talcev se tako bojijo, da bi Netanjahujevi načrti lahko ogrozili njihove bližnje. Javnomnenjske ankete naj bi ob tem kazale, da si 75 odstotkov Izraelcev šeli sklenitev premirja, ki bi zajetim omogočilo vrnitev domov, navaja britanski BBC.

Izraelska vojska se je večkrat izrekla proti popolni okupaciji Gaze in opozorila, da bi uničenje vseh predorov in bunkerjev Hamasa lahko trajalo več let, poroča časnik Times of Israel. Predstavniki vojske tudi svarijo, da bi ofenziva za zavzetje celotne Gaze lahko ogrozila življenja talcev.

Po poročanju medijev je Netanjahu zdaj pripravljen sprejeti to tveganje. Dejavnosti bodo potekale tudi na območjih, kjer Hamas zadržuje talce, poroča Ynetnews.

Do zdaj so k popolni okupaciji Gaze pozivali predvsem ministri iz skrajno desnih in ultraortodoksnih strank v Netanjahujevi vladi. Zahtevajo tudi izgon palestinskega prebivalstva v druge države in ustanovitev judovskih naselij v obalnem pasu Gaze.

Izrael je medtem danes sporočil, da bo zasebnemu sektorju znova dovolil omejeno trgovanje z Gazo, da bi zmanjšal odvisnost palestinske enklave od humanitarne pomoči. Omejeno število lokalnih trgovcev bo v Gazo lahko prodajalo osnovna živila, sadje, zelenjavo, otroško hrano in higienske izdelke, vstop blaga v enklavo pa bo strogo nadzorovan.

Po navedbah organa izraelskega ministrstva za obrambo Cogat, pristojnega za palestinske civilne zadeve, so vnovično trgovanje z Gazo odobrili omejenemu številu lokalnih trgovcev, ki morajo izpolnjevati več meril in opraviti stroge varnostne preglede.

Kot je še sporočil Cogat, bodo plačilo dobav tega blaga nadzorovali, pošiljke pa bo pred vstopom v Gazo pregledala izraelska vojska, da bi preprečili vpletenost palestinskega islamističnega gibanja Hamas.

Gaza se zaradi vojne med Izraelom in Hamasom, ki traja že 22 mesecev, sooča s humanitarno katastrofo, vse več ljudi umira zaradi lakote ali ob iskanju hrane.

Po navedbah zdravstvenih oblasti v Gazi je bilo zgolj danes ubitih 14 ljudi, medtem ko so skušali priti do hrane. Izraelski napadi v enklavi so sicer danes zahtevali skupno 25 smrtnih žrtev. Katarska televizija Al Jazeera navaja še višje številke – da so v Gazi danes našteli novih 74 smrtnih žrtev, med njimi večino predstavljajo ravno čakajoči na pomoč.

Med ubitimi v današnjih izraelskih napadih so po navedbah virov v več bolnišnicah v Gazi medicinski sestri in šest civilistov, ki so se odpravljali v enega od centrov za razdeljevanje pomoči ameriško-izraelske Humanitarne fundacije za Gazo (GHF).

Od začetka vojne med Izraelom in Hamasom oktobra 2023 je bilo po podatkih zdravstvenih oblasti na območju Gaze ubitih več kot 60.900 Palestincev, več kot 150.000 jih je bilo ranjenih. Po podatkih, objavljenih včeraj, je najmanj 180 ljudi umrlo zaradi podhranjenosti, med njimi 93 otrok.

Izrael je 2. marca uvedel popolno blokado Gaze, maja pa jo je delno odpravil, da bi zasebni agenciji, ki jo podpirajo ZDA, omogočil odprtje centrov za razdeljevanje hrane. 27. julija je Izrael nekoliko sprostil omejitve glede dobave pomoči, a je vladni urad za medije v Gazi včeraj opozoril, da je v enklavo od takrat vstopilo le 674 tovornjakov s pomočjo oziroma le 84 tovornjakov na dan.

Po navedbah humanitarnih organizacij bi moralo sicer v Gazo vsak dan vstopiti najmanj 600 tovornjakov s humanitarno pomočjo in gorivom, da bi zadostili osnovnim potrebam prebivalstva. Po podatkih Združenih narodov (ZN) večino pošiljk pomoči v kaosu, ki vlada na območju, že na poti izropajo sestradani civilisti ali oborožene skupine.

Zaradi izraelskih blokad je več držav znova začelo nad območjem spuščati pomoč z letal. Dokazano nevaren in neučinkovit način dostave pomoči je zahteval tudi smrtne žrtve.

Ameriško-izraelska Humanitarna fundacija za Gazo je primer izkoriščanja pomoči za prikrite vojaške in geopolitične namene, kar predstavlja resno kršitev mednarodnega prava, pa so danes opozorili številni strokovnjaki ZN in ob tem pozvali k razgradnji fundacije.

Posebni poročevalci in ostali strokovnjaki ZN so v skupni izjavi zapisali, da opredeljevanje sporne fundacije za 'humanitarno' predstavlja žalitev za resnične humanitarne podvige in standarde. V in ob centrih GHF je bilo od konca maja ubitih več kot tisoč stradajočih Palestincev, svarijo v ZN.

Zaradi teh smrti in prepletenosti vlog izraelskih obveščevalcev, ameriških pogodbenikov ter nevladnih organov, je treba GHF razgraditi, ZN pa omogočiti, da prevzamejo naloge razdeljevanja pomoči. Med podpisnicami izjave je skupno 19 posebnih poročevalcev, tudi poročevalka za Palestino Francesa Albanese.

Da na mejah Gaze čakajo velike količine pomoči, ki jih Izrael ne spusti v enklavo, je danes opozoril tudi egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi, ki se je tako odzval na očitke, da egiptovska pomoč Palestincem ni zadostna. Kot je dejal, mejnega prehoda Rafa nikoli niso zaprli, pomoč pa da tja ne vstopa zaradi izraelskih vojakov, ki so obmejni pas zasedli maja 2024. Izrael je ob tem obtožil, da v Gazi izvaja sistematični genocid. Egipt, ki poleg Izraela edini meji na Gazo, se v zadnjem letu sooča s pritiskom ZDA in Izraela, naj sprejme Palestince iz Gaze, kar Kairo zavrača.