Evropa pozvala Iran k nadaljevanju pogajanj z ZDA o jedrskem programu

Izraelska vojska je sporočila, da je Iran izstrelil več balističnih raket, zaradi česar so se aktivirali sistemi zračne obrambe. Zaradi napadov so se oglasile sirene v Jeruzalemu in drugod po državi, oblasti pa so po okoli 20 minutah prebivalcem že sporočile, da lahko zapustijo zaščitena zaklonišča. Vojaški viri so pozneje navedli, da je Iran proti Izraelu izstrelil okoli 20 raket, poročajo tuje tiskovne agencije.

V Haifi je bilo v napadih po navedbah reševalcev ranjenih 17 ljudi, od tega trije huje. Priče so po poročanju agencije Reuters potrdile tudi eksplozije nad Jeruzalemom in Tel Avivom.

Pred tem so se danes v nekaterih delih Izraela oglasile sirene, ki so opozarjale na iranske rakete. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je policija sporočila, da je na kraju padca izstrelka v mestu Beršeba na jugu države delovala skupaj s strokovnjaki za odstranjevanje bomb. Na posnetku s kraja je bilo videti varnostne sile, ki so pregledovale krater v bližini stanovanjskih poslopij, kjer so pod razbitimi kovinami uničenih balkonov ležale razbitine zoglenelih avtomobilov.

Iransko ministrstvo za zdravstvo pa je danes obtožilo Izrael za že tretji raketni napad na bolnišnico od začetka konflikta. Danes naj bi bila tarča izraelskih raket bolnišnica v Teheranu. Po mednarodnem pravu bolnišnice sicer uživajo posebno zaščito in kot civilna poslopja ne smejo biti tarče napadov.

Iz Irana danes prihajajo tudi medijska poročila o napadu na mesto Bušer, kjer se nahaja edina iranska jedrska elektrarna. Sodeč po objavah na družbenih omrežjih je bilo tarča napadov tamkajšnje letalsko oporišče.

Šef Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes v Varnostnem svetu opozoril, da bi neposreden napad na nuklearko v Bušeru pomenil jedrsko katastrofo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer včeraj povedal, da je od Izraela dobil zagotovila o varnosti več sto ruskih strokovnjakov, ki delajo na območju nuklearke. Moskva je igrala ključno vlogo pri gradnji te elektrarne, ki je del iranskega omrežja od leta 2013.

Izrael je zmožen sam napasti vse iranske jedrske objekte, vendar pa je vsaka pomoč dobrodošla, je dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu in se tako odzval na ugibanja o vključitvi ZDA v vojno proti islamski republiki. Dodal je, da Izrael v tej vojni spreminja obraz Bližnjega vzhoda in sveta.

Izjava sledi četrtkovi izjavi Bele hiše, ki je sporočila, da bo predsednik Donald Trump odločitev glede Irana sprejel v naslednjih dveh tednih. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt pri tem ni neposredno omenila vojne ali napadov na islamsko republiko, je pa poudarila, da ima Teheran vse, kar potrebuje za izdelavo jedrskega orožja.

Ameriški predsednik je sicer v preteklih mesecih Iranu večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem, ugibanja o ameriški intervenciji pa so se okrepila po začetku spopadov med Izraelom in Iranom.

Netanjahu je v luči tega v četrtek dejal, da je Izrael zmožen sam napasti vse iranske jedrske objekte, a da je vsaka pomoč dobrodošla. "Trump bo naredil tisto, kar je dobro za ZDA, jaz pa bom naredil tisto, kar je dobro za Izrael," je povedal.

Ob tem je poudaril, da Izrael z vojno proti Iranu spreminja obraz Bližnjega vzhoda in sveta. "Ko vstopiš v vojno, veš, kdaj se začne, ne veš pa, kdaj se bo končala," je dejal in zatrdil, da je njegova država v sedmih dneh agresije proti Iranu uničila več kot polovico iranskih raketometov.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem pred današnjim srečanjem z več evropskimi kolegi v Ženevi Izrael obtožil, da je z napadi proti Iranu izdal diplomatska prizadevanja ZDA. Washington in Teheran sta se namreč pred tem pogajala o novem jedrskem sporazumu.

"Napadli so nas sredi diplomatskega procesa," je Aragči dejal Svetu ZN za človekove pravice, kjer je govoril pred srečanjem s kolegi iz Francije, Nemčije in Združenega kraljestva.

Zunanji ministri omenjenih držav ter visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas so po današnjih štiriurnih pogovorih z iranskim kolegom v Ženevi pozvali Teheran, naj nadaljuje pogovore z ZDA o svojem jedrskem programu. Po njihovih besedah je pomembno, da ni dodatnega zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu.

Kallas je v izjavi za medije po pogovorih dejala, da zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu ne koristi nikomur, zato se je treba pogovarjati. Po njenih besedah so se dogovorili, da se bodo v enakem formatu tudi v prihodnje pogovarjali o jedrskih in drugih širših vprašanjih, poroča britanski BBC.

"Bili smo jasni, Iran ne sme imeti jedrskega orožja," pa je po srečanju izpostavil britanski zunanji minister David Lammy. Dodal je, da z evropskimi kolegi želijo nadaljevati razprave z Iranom. "Pozivamo Iran, da nadaljuje pogovore z Združenimi državami," je še povedal in izpostavil, da je izredno pomembno, da ne pride do regionalnega zaostrovanja spora med Iranom in Izraelom.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je izrazil zadovoljstvo z "izjemno resnimi pogovori", kot njihov pozitiven rezultat pa izpostavil pripravljenost Irana na nadaljevanje pogovorov o vseh pomembnih vprašanjih. Pri tem je kot zelo pomembno izpostavil vključenost ZDA v pogajanja in pri iskanju rešitve za izraelsko-iranski konflikt.

Slednje je dejal tudi francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot, ki je izpostavil, da "iranskega jedrskega problema ni mogoče dokončno rešiti z vojaškimi sredstvi". Vojaške operacije ga lahko odložijo, ne morejo pa ga odpraviti, je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

V skupni pisni izjavi so evropski ministri in Kallasova ocenili, da bi se "morale vse strani vzdržati korakov, ki bi vodili v nadaljnje zaostrovanje v regiji, in nujno poiskati rešitev s pogajanji, s katero bi zagotovili, da Iran ne bi nikoli dobil ali pridobil jedrskega orožja".

Aragči je medtem po pogovorih v izjavi za medije izrazil pripravljenost Irana, da "ponovno razmisli o diplomaciji", ko bo Izrael ustavil agresijo na Iran in ko bo "odgovarjal za storjene grozljive zločine". Izrazil je tudi pripravljenost Teherana na nadaljevanje pogovorov v današnjem formatu.

Ponovil je, da je iranski jedrski program miroljuben in da so napadi nanj kršitev mednarodnega prava. Poudaril je, da bo Iran še naprej uresničeval svojo zakonito pravico do samoobrambe. Dodal je, da je sogovornikom dal jasno vedeti, "da se o iranskih obrambnih zmogljivostih ni mogoče pogajati," poroča BBC.

Šlo je za prvi obisk iranskega zunanjega ministra v tujini, odkar je Izrael pred enim tednom z obsežnim napadom sprožil medsebojno obstreljevanje med glavnima regionalnima silama. Po Aragčijevih besedah se je nameraval v nedeljo srečati z odposlancem ameriškega predsednika Stevom Witkoffom, a je to z "nezaslišanim dejanjem agresije" preprečil Izrael. "To je bila izdaja diplomacije in udarec temeljem mednarodnega prava brez primere," je dejal.

Medsebojni napadi so odtlej v obeh državah terjali več kot 240 smrti, veliko večino v Iranu. Neuradno je število mrtvih mnogo višje.

Iran in ZDA so se pred izraelskimi napadi pogajali o novem sporazumu o iranskem jedrskem sporazumu, ki bi nadomestil prejšnjega, od katerega je takratni ameriški predsednik Trump leta 2018 odstopil.

Trump je pred in med pogovori sicer redno grozil z vojaškim posredovanjem proti Iranu, v primeru nesprejetja dogovora. ZDA vztrajajo, da v trenutnih napadih, med katerimi Izrael cilja tudi jedrske objekte, ne sodelujejo.

Konflikt med Iranom in Izraelom je z napadi prejšnji petek sprožil Izrael, ki trdi, da je njegov cilj preprečiti Iranu razvoj jedrskega orožja in zmanjšati grožnjo raketnih napadov. Teheran vztraja, da je njegov jedrski program civilne narave.

Dogajanje ves čas spremljajo ugibanja o morebitni vključitvi ZDA v vojno. Posebni odposlanec ZDA za regijo Tom Barrack je ob tem posvaril libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki uživa podporo Irana, naj se ne vpleta. Hezbolah je v odzivu sporočil, da bo ravnal, kot bo ocenil, da je ustrezno.