Netanjahu zaostril nadzor na Zahodnem Bregu, Hercog nezaželen gost

Izraelski varnostni kabinet je odobril vrsto ukrepov, ki širijo izvršilne pristojnosti države in ji omogočajo nakup zemljišč za širitev naselij na zasedenem Zahodnem bregu. Po besedah skrajno desničarskega finančnega ministra Bezalela Smotriča, bodo ti ukrepi "bistveno spremenili pravno in civilno realnost," piše CNN. Ozemlje je sicer v lasti Združenih narodov in mednarodne skupnosti.

Izraelski ukrepi med drugim vključujejo širitev izraelske izvršilne oblasti na območjih A in B Zahodnega brega, ki sta bila sicer v skladu s sporazumoma iz Osla podpisana leta 1993, določena kot območja, ki sodita pod palestinsko upravno kontrolo. Ti dve območji prav tako skupaj predstavljata približno 40 odstotkov ozemlja, poroča AP News.

Spremembam ni konca. Izrael bo ponovno vzpostavil Odbor za pridobivanje zemljišč, ki državi omogoča proaktivno nakupovanje zemljišč na Zahodnem bregu za širitev naselij. Naslednji ukrep pa podeljujejo civilni upravi in manjšini judovskih naseljencev v mestu Hebron gradbene in občinske pristojnosti, kar zopet omogoča širitev naselja.

Odločitve so "namenjene odstranitvi desetletja starih ovir, razveljavitvi diskriminatorne jordanske zakonodaje in omogočanju pospešenega razvoja na terenu," sta za Times of Israel dejala obrambni minister Israel Katz in Smotrič. V odgovor pa je palestinska uprava ta korak obsodila in pozvala k posredovanju ZN in ZDA. Opozorili so, da gre za "nadaljevanje obsežne vojne, ki jo okupacijska vlada vodi proti palestinskemu ljudstvu in za eskalacijo, usmerjeno proti palestinski prisotnosti ter njenim nacionalnim pravicam na palestinskih ozemljih". 

Oglasil se je tudi Hazem Qassem, predstavnik Hamasa in opozoril, da odločitve Izraela "potrjujejo njihov kolonialni program, katerega cilj je prevzeti vsa palestinska ozemlja in izseliti avtohtono prebivalstvo".

Zahodni breg je sicer Izrael od Jordanije zavzel v vojni leta 1967 in tam začel naseljevati judovske prebivalce, ki so po mnenju mnogih, med drugimi tudi Združenih narodov in večine mednarodne skupnosti, tam nezakonito. Ameriški predsednik Donald Trump je že oktobra dejal, da Izraelu ne bo dovolil priključitve Zahodnega brega. "To se ne bo zgodilo, dal sem besedo arabskim državam," je dejal takrat. "Izrael bi v tem primeru izgubil vso podporo Združenih držav."

Toda Izrael kljub temu izvaja politiko, ki jo mnogi politiki enačijo s priključitvijo, lani maja so odobrili največjo širitev naselbin na Zahodnem bregu in ustanovili kar 22 novih naselbin.

Potezo Netanjahuja so že obsodili številni voditelji, med drugimi so zunanji ministri Egipta, Jordanije, Pakistana, Katarja, Savdske Arabije, Turčije in Združenih arabskih emiratov, podali kar skupno izjavo, v kateri "najostreje obsojajo nezakonite odločitve in ukrepe Izraela, katerih cilj je uveljaviti nezakonito izraelsko suverenost, utrditi naselbinsko dejavnost in uveljaviti novo pravno in upravno realnost na zasedenem Zahodnem bregu, s čimer pospešujejo poskuse nezakonite priključitve in izseljevanja palestinskega prebivalstva".

"Evropska unija obsoja nedavne odločitve izraelskega varnostnega kabineta, da razširi nadzor na Zahodnem bregu. Ta poteza je še en korak v napačno smer, medtem ko si celotna mednarodna skupnost prizadeva za izvedbo druge faze mirovnega načrta za Gazo," je v Bruslju danes dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Anouar El Anouni.

Ob tem je ponovil, da je "priključitev po mednarodnem pravu nezakonita" in "spodkopava trajnost rešitve dveh držav".

Izraelski predsednik se je želel pokloniti in počastiti spomin na žrtve pokola na plaži Bondi Beach, ko je naletel na "nepričakovano" oviro. Podporniki Palestine so se namreč zbrali po vsej Avstraliji, da bi izrazili svoje nasprotovanje obisku izraelskega predsednika. 

Šlo je celo tako daleč, da je bila policija v Sydneyu primorana uporabiti solzivec in se spopasti s protestniki. Hercogu je sicer uspelo položiti venec na spominskem obeležju žrtvam decembrskega napada in se srečati s preživelimi ter družinami pokojnih.

"To je bil tudi napad na vse Avstralce," je Hercog dejal na kraju napada. "Napadli so vrednote, ki jih naše demokracije cenijo, svetost človeškega življenja, versko svobodo, strpnost, dostojanstvo in spoštovanje."

V Sydneyu naj bi bilo razporejenih okoli 3000 policistov, poroča Al Jazeera, Hercog pa bo obiskal še Melbourne in prestolnico Canberro. Avstralski premier Anthony Albanese je prebivalce pozval, naj spoštujejo Hercogov obisk, saj da je prišel na obisk v "dobri veri". A prebivalci niso navdušeni.

"Predsednik Hercog že več kot dve leti povzroča ogromno trpljenje Palestincev v Gazi, brez sramu in nekaznovano," je izjavila avstralska podružnica Amnesty International. "Ne moremo molčati."

Predsednik Trump naj bi z izraelskim premierjem govoril o tekočih pogajanjih ZDA z Iranom, Netanjahu namreč meni, da je treba Teheran prisiliti k "omejitvam balističnih izstrelkov" in končanju podpore skupinam, kot sta Hamas in Hezbolah, piše Al Jazeera.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi sicer vztraja, da se bodo pogovori najverjetneje še vedno osredotočali le na jedrsko vprašanje in ne na program izstrelkov, o katerem kot pravi Araghchi, "ne bo pogajanj". Iranski politični vrh sicer podpira dialog, vsaj tako je dejal predsednik Masoud Pezeshkian, ki je pogovore, ki so potekali v Omanu označil za "korak naprej".