Policijska uprava (PU) Celje je Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu že obvestila o zbranih informacijah, ki so jih lahko s pomočjo Interpola pridobili v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja med slovensko in turško Policijo.
"V omenjenem primeru lahko potrdimo, da so nas turški varnostni organi obvestili, da je slovenska državljanka 19. decembra 2025 v bolnišnici v Istanbulu opravila zdravniški poseg. Iz bolnišnice je bila odpuščena 22. decembra 2025. Naslednji dan je bila zaradi zapleta ponovno hospitalizirana. Kljub intenzivnemu zdravljenju je 2. januarja 2026 v bolnišnici umrla," so pisno pojasnili na PU Celje.
"Za razjasnitev vseh okoliščin obravnavanega primera pa bo potrebno pridobivanje podatkov tudi v okviru mednarodne pravne pomoči, zato bomo takšen predlog tudi podali na pristojno tožilstvo. Po naših preteklih izkušnjah je tovrstno pridobivanje podatkov dolgotrajno," so dodali. Podatka o tem, ali v Turčiji poteka kakšna preiskava v zvezi s tem, na slovenski policiji sicer nimajo.
Pridobivanje podatkov v okviru mednarodne pravne moči pomeni izmenjavo podatkov med domačimi in tujimi pravosodnimi organi, torej tožilstva in sodišča, ministrstvo za pravosodje držav pa je pri tem zgolj posrednik, so še pojasnili na PU Celje.
Prejeli so tudi več vprašanj, ali je bila v dogajanje vpletena kakšna posredniška agencija iz Slovenije. V zvezi s tem so navedli, da po doslej zbranih obvestilih v dogodek ni bila vpletena nobena druga oseba z območja Slovenije.
V Sloveniji opravljena obdukcija
Za pokojno je sicer bila v Sloveniji že opravljena obdukcija na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Po neuradnih informacijah naj bi bil vzrok smrti pljučna embolija.
Potem ko je v javnosti odmevala omenjena smrt 44-letne Slovenke v Turčiji, so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pojasnili, da vsako leto obravnavajo nekaj bolnikov z zapleti po estetskih posegih, opravljenih v tujini, s tem povezanih smrtnih primerov pa v zadnjih 15 letih ne pomnijo.
Na ministrstvu za zdravje pa so poudarili, da vsak kirurški ali invazivni estetski poseg s seboj prinaša določena tveganja. "Ne glede na to, ali se posameznik odloči za poseg doma ali v tujini, je pomembno, da se zaveda tveganj in da se odloča premišljeno, na podlagi preverjenih informacij," so podčrtali na ministrstvu. Vsem, ki razmišljajo o estetskih posegih v tujini, svetujejo, da se temeljito informirajo o izvajalcu in ustanovi.
Na pasti cenovno ugodnega in hitro dostopnega zdravstvenega in zobozdravstvenega turizma ter pogosto zavajajoče oglaševanje tujih klinik pri nas pa je že večkrat opozorila tudi Zdravniška zbornica Slovenije.
Turčija je v zadnjih letih cilj številnih tujih državljanov, ki se tja odpravijo na estetske posege, ker so v Turčiji cenovno dostopnejši kot v njihovih domovinah.
Pljučna embolija je resno zdravstveno stanje, ki nastane, ko se krvni strdek (embolus) odtrga in potuje skozi krvni obtok, dokler se ne zagozdi v pljučnih arterijah. Ti strdki najpogosteje nastanejo v globokih venah nog ali medenice (globoka venska tromboza). Ko strdek blokira krvno žilo v pljučih, lahko povzroči poškodbo pljučnega tkiva, zmanjša dovod kisika v kri in lahko ogrozi življenje. Simptomi vključujejo nenadno kratko sapo, bolečino v prsih, ki se poslabša pri globokem vdihu, kašelj (včasih s krvjo) in hitro bitje srca. Zdravljenje običajno vključuje antikoagulantna zdravila za redčenje krvi ali trombolitična zdravila za raztapljanje strdkov.
Mednarodna pravna pomoč v kazenskih zadevah je postopek, s katerim pravosodni organi ene države zaprosijo za pomoč pravosodne organe druge države pri izvajanju določenih procesnih dejavnosti, ki so potrebne za razjasnitev kaznivega dejanja. To lahko vključuje zbiranje dokazov, zaslišanje prič ali osumljencev, izročitev ali prenos obsojenih oseb, vročitve sodnih pisanj ali izvajanje sodb. Postopek poteka preko uradnih kanalov, običajno preko ministrstev za pravosodje, ki delujejo kot posredniki med državama. Mednarodna pravna pomoč je ključnega pomena pri pregonu čezmejnega kriminala, saj omogoča, da se kljub državnim mejam učinkovito zbirajo informacije in izvajajo pravosodni ukrepi. Vendar pa je ta postopek pogosto dolgotrapen zaradi potrebe po prevodih, uradnih potrditvah in spoštovanju pravnih sistemov obeh držav.
Zdravstveni turizem je oblika turizma, pri kateri ljudje potujejo v drugo državo, da bi prejeli medicinsko oskrbo, vključno z estetskimi posegi, zobozdravstvenimi storitvami ali drugimi zdravstvenimi posegi. Turčija je v zadnjih letih postala izjemno priljubljena destinacija za zdravstveni turizem, zlasti za estetske posege, kot so lepotne operacije, presaditve las in zobozdravstveni posegi. Glavni razlogi za to priljubljenost so znatno nižje cene storitev v primerjavi z zahodno Evropo ali Severno Ameriko, visoka kakovost storitev, ki jo nudijo številne sodobne klinike z izkušenimi zdravniki, ter možnost kombiniranja zdravljenja s turističnim oddihom. Vendar pa je pomembno, da se potencialni pacienti pred potjo dobro informirajo o izvajalcih in ustanovah ter se zavedajo vseh tveganj, povezanih z medicinskimi posegi, še posebej v tuji državi.
