Neverjeten prizor iz globin Jadrana, morski golobi izropali gojišče školjk

Na desetine kljunatih morskih golobov je v skupinah priplavalo med vrvi gojišč klapavic ob tržaški obali in ustvarilo prizor, kakršnega v Sredozemlju še niso opazili. Neverjetne posnetke so zbrali raziskovalci organizacije Shoreline za Morsko zavarovano območje Miramare.

Nekatere skupine te ogrožene vrste so štele več kot 50 osebkov, so opisali znanstveniki. Gre za zaščiteno vrsto skata, ki je v Sredozemlju kritično ogrožena. Uvrščen je na rdeči seznam IUCN in zaščiten z mednarodnimi konvencijami. Prav zato ima tako številčna skupina, ki so jo ujeli na posnetek, izjemen naravovarstveni pomen.

Da gre res za izjemen dogodek, se strinja tudi prof. dr. Lovrenc Lipej iz Nacionalnega inštituta za biologijo, Morska biološka postaja Piran: "Kljunati morski golob je namreč kritično ogrožena vrsta, kar pomeni zadnja stopnica pred izumrtjem, zato je opažanje te vrste v zalivu izjemen podatek in odmevna novica za strokovnjake." Pojasnjuje, da je kljunati morski golob ena od dveh vrst morskih golobov v Jadranu. Je znatno redkejši in manj poznan od navadnega morskega goloba. V slovenskem morju so ga večkrat zabeležili, čeprav se v njem neredno pojavlja. V večjem številu so bili ujeti v ribiške mreže v letih 2005 in 2006, kasneje pa so se pojavljali le posamezni osebki, je spomnil.

V Tržaškem zalivu so raziskovalci Morske biološke postaje Piran NIB potrdili, da so se tu pojavljali največji in najtežji primerki na svetu, ki so merili v premeru kril več kot dva metra in tehtali več kot 100 kilogramov. Obenem so raziskali prehranjevalne navade te vrste, ki se je izkazala kot specializirana za mehkužce, predvsem morske polže.

Pa se pojavljajo tudi pri nas? "Pri nas so v omenjenem obdobju zabeležili primerek v Sečoveljskem zalivu. V prejšnjih letih obstajajo posnetki posameznikov obeh vrst morskih golobov iz različnih delov slovenskega morja," odgovarja dr. Lipej.

Z znanstvenega vidika gre za izjemen dogodek, vendar prinaša tudi tveganje: v nekaterih primerih so bile vrvi z gojenimi klapavicami skoraj povsem izropane, so opozorili italijanski znanstveniki, ki so delili posnetek. Prav klapavice pa so med najbolj ranljivimi morskimi organizmi, ki živijo pritrjeno, se ne morejo umakniti v hladnejšo vodo, rastejo počasi in po poginu potrebujejo veliko časa za obnovo. V Jadranu so v zadnjih letih zabeležili množičen pogin klapavic, tudi v Sloveniji so klapavice močno prizadete.

Bi to lahko pomenilo še dodatno grožnjo? Kot odgovarja dr. Lipej: "Znanih je več primerov v Sredozemskem morju v zadnjih letih, ko se množice več deset primerkov zadržujejo v bližini gojišč. Študije kažejo, da gojišča nehote privabljajo jate morskih golobov. Krma za ribe in obraščenost mrež (biofouling) privabljata te skate, kjer se lahko zapletejo v mreže. Kar se pa tiče gojišč, pa je bilo doslej le malo evidentiranih primerov. Obenem se marikultura v slovenskem morju sooča s težavami, ki jih povzročata tujerodni vrtinčar in tujerodni plaščar, od domorodnih pa so težave z oradami."

Z Ireno Fonda iz Zavoda YouSea smo se pred kratkim pogovarjali o ekološki katastrofi, ki se dogaja pod gladino morja. Kot je pojasnila, pogini klapavic niso osamljen lokalni pojav, temveč jih v zadnjih letih beležijo na različnih območjih Jadrana. Enotne ocene za celoten Jadran sicer nimajo, saj se obseg poginov med posameznimi lokacijami in leti močno razlikuje, vendar so na nekaterih območjih izgube izjemne in zajemajo večino ali skoraj celotno populacijo klapavic.

Med najbolj prizadetimi območji je južna italijanska obala Gargana, kjer je leta 2024 smrtnost v školjčiščih presegla 70 odstotkov, na posameznih lokacijah pa se je približala 100 odstotkom. V Boki Kotorski je bilo po podatkih iz literature leta 2020 izgubljenih od 80 do 90 odstotkov gojenih klapavic. Zelo obsežen pogin je bil leta 2022 dokumentiran tudi vzdolž približno srednje italijanske jadranske obale. Na enem od spremljanih naravnih grebenov se je pokritost s klapavicami v nekaj več kot dveh mesecih zmanjšala z več kot 80 odstotkov na nič, proizvodnja v bližnjih školjčiščih pa je upadla za približno 30 odstotkov. Poročajo, da je v Novigradskem morju na Hrvaškem pozimi 2022/2023 pogin dosegel do 70 odstotkov.

Množičnih poginov klapavic najverjetneje ne povzroča en sam dejavnik, temveč kombinacija več medsebojno povezanih okoljskih in bioloških obremenitev, poudarja. Med najpomembnejšimi so segrevanje morja in dolgotrajni temperaturni ekstremi, spremembe slanosti, zmanjšana vsebnost kisika, zakisovanje morja, pomanjkanje hrane, onesnaževanje, bolezni in zajedavci, plenjenje ter povečana obrast z drugimi organizmi. Najhujše posledice so torej trenutno dokumentirane na nekaterih območjih zahodnega in južnega Jadrana, vendar so podobne težave prisotne tudi drugje, vključno s slovenskim morjem. Pomembno je poudariti, da pogini niso hkratni in niso povsod enako intenzivni in da gre praviloma za lokalno različno kombinacijo okoljskih in bioloških dejavnikov, je še izpostavila Fonda.