Nevladniki v Nemčiji tožijo BMW in Mercedes-Benz

Po navedbah nemške nevladne okoljske organizacije Deutsche Umwelthilfe (DUH) sta BMW in Mercedes-Benz še posebej osredotočena na fosilna goriva, enako velja za energetski koncern Wintershall Dea, ki mu s tožbo grozijo, a je še niso vložili. Energetika in promet sta odgovorna za polovico vseh izpustov toplogrednih plinov v Nemčiji, so zapisali v sporočilu za javnost na spletni strani.

Tožbi proti avtomobilskima koncernoma so vložili v Stuttgartu in Münchnu v ponedeljek zvečer. Zahtevajo, da BMW in Daimlerjeva hčerinska firma Mercedes-Benz drastično znižata izpuste ogljikovega dioksida svojih vozil v skladu z določili pariškega sporazuma in nemškega podnebnega zakona, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Izpusti ogljikovega dioksida iz avtomobilskega prometa so se v zadnjih 25 letih povečali za pet odstotkov, navajajo v organizaciji. BMW in Mercedes-Benz po njihovem sodelujeta v "bizarnem dvoboju" proizvodnje največjih in najtežjih mestnih terencev. Prav tako jima očitajo, da sta z lobiranjem "aktivno preprečila" določitev konkretnega datuma, ko naj bi v Nemčiji in na ravni EU iz prodaje izključili avtomobile z motorjem na notranje izgorevanje.

"Poslovni model teh velikih koncernov temelji na uničevanju našega okolja. O tem ni dvoma!" pišejo v DUH. Politiki očitajo, da se na to ne odziva. Tako na ravni EU ali v Nemčiji ni določen datum, ko naj bi na trgu prepovedali avtomobilske motorje z notranjim izgorevanjem ter odpiranje novih naftnih in plinskih polj.

Zato so vložili tožbo proti BMW in Mercedes-Benzu, podobno bi se lahko kmalu zgodilo naftnemu in plinskemu koncernu Wintershall Dea. Od njih zahtevajo "končanje umazanega poslovanja", ki škoduje podnebju. Med drugim tako terjajo zavezujoč konec proizvodnje avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem do leta 2030 in takojšnjo prepoved začetka razvoja novih naftnih in plinskih polj.

Gre za prvi primer zagovarjanja posamičnih podjetij v Nemčiji zaradi podnebnih očitkov 

BMW se je na tožbo odzval z navedbami, da podnebne cilje določa nemški parlament, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Mercedes-Benzu pa so poudarili, da so se že dolgo nazaj jasno zavezali k postopnemu prehodu na podnebno nevtralnost.

Gre za prvi primer, ko se bodo zaradi podnebnih očitkov morala v Nemčiji zagovarjati posamična podjetja. Pred tem je nemško ustavno sodišče aprila nepričakovano odločilo, da nemški načrti za zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida niso v skladu s pariškim podnebnim sporazumom in nepravično bremenijo bodoče generacije. Vlada nemške kanclerke Angele Merkel je reagirala s spremembo datuma, ko naj bi Nemčija dosegla podnebno nevtralnost, za pet let, torej na 2045, okrepila je tudi cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za leto 2030.