New York Times pod plazom kritik zaradi besedila o Karadžiću

New York Times je objavil odlomek iz nove knjige avtorice Jessice Stern o vojnem zločincu Radovanu Karadžiću. S tem pa je dregnil v osje gnezdo, saj v odlomku iz knjige Moj vojni zločinec (My War Criminal), ki so ga objavili, pisateljica Karadžića opisuje kot šarmantnega zdravilca. Na družbenih omrežjih se je takoj vsul plaz kritik, ki so besedilo v New York Timesu označili za nezaslišano in sramotno.

V članku z naslovom "Zakaj sem dovolila, da je obsojeni vojni zločinec na meni prakticiral energetsko zdravljenje? Mojih 48 ur na samem z Radovanom Karadžićem" Sternova opisuje, da se je med oktobrom 2014 in novembrom 2016 s Karadžićem srečala kar 12-krat, vsako srečanje pa je trajalo po štiri ure. "Želela sem razumeti, zakaj se je zamaskiral v energetskega zdravilca, ko je bil na begu," je med drugim zapisala. Ko ga je vprašala, zakaj se je odločil, da prevzame identiteto zdravilca Dragana Davida Dabića, in kako to, da ga nihče ni prepoznal, ji je Karadžić odgovoril: "Vedno pravim, da tisti, ki so me poznali, niso imeli pojma, kje sem, in tisti, ki so vedeli, kje sem, niso imeli pojma, kdo sem." Avtorica je nato opisala, da se je vojni zločinec ob tem zasmejal kot "ponosen, nagajiv otrok". "Za trenutek sem lahko videla, kakšen je bil kot deček."

Di Giovanni: Neobčutljivost do žrtev je neverjetna

Čeprav je Sternova zapisala, da je bil namen njene knjige, da bi ugotovila, kaj se plete po glavi vojnega zločinca, pa je Janine di Giovanni, novinarka in profesorica na univerzi Yale, o poskusu humaniziranja vojnega zločinca dejala: "To je enako, kot če bi odšli na pregled oči k predsedniku Assadu, ta pa bi se ob tem hvalil o svojem odnosu do pacientov."

Di Giovannijeva, ki je za številne medije poročala o vojni v Bosni in Hercegovini, je zato pozvala k bojkotu knjige o Karadžiću, ki je, kot je zapisala: "Povzročil skrajno trpljenje Bosni, državi, ki jo imam rada, in ljudem, ki jih imam rada. In ona (Sternova) zdaj objavi knjigo o "njenem" vojnem zločincu." Kritična je bila tudi do New York Timesa, ker je avtorici dal prostor in kredibilnost. "Neobčutljivost do na stotine tisoč Bosancev, ki so bili zaradi Karadžića umorjeni, žrtev posilstev, otrok posiljenih žensk, pregnanih, etnično čiščenih, je neverjetna," je še dodala Di Giovannijeva.

'Dokler Jessica Stern občuti ciprese, ki rastejo iz njenih dlani, ko se je dotika, je vse v redu'

Oglasil se je tudi Aleksanar Hemon, sarajevski pisatelj, scenarist, kolumnist in profesor na Univerzi v Princetonu. Na Twitterju je objavil članek, ki ga je o Karadžiću pred časom napisal za New York Times, in komentiral: "Tole sem napisal v času, ko vojni zločinci, fašisti in morilci niso bili tako 'kul', kot so danes." 

Uredništvu ameriškega dnevnika pa je sarkastično predlagal: "Hey, NYT, razmislite o naslednjih člankih: 'Adolf Hitler: Vegetarijanec, ki stoji za holokavstom', 'Pol Potove najljubše pariške slaščičarne', 'Stalin in vrnitev gulag elegance', 'Belgijski Kongo: Izgubljeni raj'."

Britanska nevladna organizacija Remembering Srebrenica je prav tako ostro obsodila tekst in opozorila, da so številne družine zaradi Karadžića izgubile svoje bližnje, zato ga ne bi smeli predstavljati v romantični luči. Na družbenem omrežju se zato širi celo poziv k bojkotu New York Timesa.

Direktor Spominskega centra Srebrenica-Potočari Emir Suljagić, ki je preživel genocid v Srebrenici, za katerega je bil Karadžić obsojen, je zapisal: "Odraščal sem brez očeta zaradi Radovana Karadžića. Moj 17-letni bratranec je preživel množično streljanje. Sestre so izgubile brate, mame so izgubile sinove. Vendar, dokler Jessica Stern občuti ciprese, ki rastejo iz njenih dlani, ko se je dotika – je vse v redu."

Avtorica se je opravičila

Na številne kritike, ki še vedno dežujejo z vseh strani, se je na Twitterju odzvala tudi Sternova in se ljudem, ki jih je njeno pisanje prizadelo, opravičila. "Žal mi je, da je bil odlomek tako žaljiv. Menim, da je pomembno, da razumemo skrajno nevarnost nacionalizma. Vendar razumem, zakaj je odlomek prizadel to skupnost. Se opravičujem," je zapisala.

Pojasnila je, da je knjigo napisala, ker se ji je zdelo pomembno, da bi ljudje razumeli, kako je lahko posameznik sposoben zagrešiti genocid – kako pride na oblast in kako mu to uspe. "Nikakor ne opravičujem grozljivih dejanj Radovana Karadžića, ki se mi zdijo odvratna," je še zapisala in dodala, da knjiga govori o skrajnih nevarnostih nacionalizma. Opozorila je tudi, da je genocid v Bosni postal model za ideologijo belske prevlade po svetu in da nekateri zdaj srbske nacionaliste vidijo kot bolj privlačen model od nacistične ideologije.

Sternova je sicer avtorica več knjig in člankov na temo terorizma. Med drugim je v članku za The Washington Post iz leta 2010 razkrila, da jo terorizem tako fascinira zaradi lastne izkušnje s terorjem. Ko je bila stara 15 let naj bi njo in njeno leto mlajšo sestro spolno napadel oborožen moški. Prav zaradi te izkušnje, naj bi tudi izgubila normalni občutek strahu, kar je posledica posttravmatskega stresnega sindroma. Sternova je Judinja, potomka staršev, ki so preživeli holokavst.