Ni hrane, goriva, predsednik razglasil izredne razmere

"Bolivijci ne morejo ostati talci blokad, ki ljudem preprečujejo delo, šolanje, dostop do zdravstvene oskrbe in oskrbo njihovih družin," je sporočil Paz. Po bolivijski zakonodaji mora izredne razmere v 72 urah potrditi ali zavrniti parlament.

Protesti so se začeli konec aprila in se od takrat postopoma stopnjevali. Sprva jih je sprožila napoved zemljiške reforme, ki jo je predlagala vlada. Kritiki so opozarjali, da bi spremembe olajšale odkup manjših kmetijskih zemljišč večjim posestnikom.

Predsednik je reformo medtem že umaknil, vendar to ni ustavilo protestnega gibanja. Kmetom so se pridružili rudarji, staroselske skupnosti in druge družbene skupine, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom vlade, odpravi subvencij za gorivo ter načrtovanim ustavnim spremembam.

Med nemiri je po poročanju lokalnih oblasti umrlo več ljudi, več sto protestnikov pa so aretirali.

Eden glavnih razlogov za nezadovoljstvo ostajajo subvencije za gorivo, ki jih je vlada začela postopoma zmanjševati zaradi vse večjih pritiskov na javne finance.

Bolivija je desetletja vzdrževala sistem subvencioniranih cen goriva, ki je prebivalcem zagotavljal ene najnižjih cen v regiji. Toda zaradi naraščajočih proračunskih stroškov in gospodarskih težav je nova vlada začela iskati načine za zmanjšanje državne porabe.

Nasprotniki opozarjajo, da bodo posledice občutili predvsem najrevnejši sloji prebivalstva, saj višje cene goriva neposredno vplivajo na cene hrane, prevoza in drugih življenjskih stroškov.

Dodatno nezadovoljstvo povzročajo tudi načrti za spremembo ustave. Paz, ki je bil za predsednika izvoljen oktobra lani in velja za sredinsko-desnega politika, trdi, da so reforme nujne za privabljanje zasebnih vlagateljev in odpiranje bolivijskega gospodarstva.

Nasprotniki pa opozarjajo, da bi lahko spremembe oslabile državni nadzor nad naravnimi viri, rudniki in drugimi ključnimi gospodarskimi sektorji.

Prav vprašanje nadzora nad bogatimi zalogami litija, zemeljskega plina in drugih naravnih virov ostaja eno najobčutljivejših političnih vprašanj v državi.

Predsednik proteste opisuje kot organiziran poskus destabilizacije države. Za zaostrovanje razmer je javno obtožil nekdanjega predsednika Eva Moralesa, ki je Bolivijo vodil med letoma 2006 in 2019. Morales očitke zavrača. Paz trdi, da protesti že dolgo niso več povezani zgolj s posameznimi reformami, temveč predstavljajo širši politični pritisk na njegovo administracijo.

V zadnjih tednih je poskušal pomiriti razmere z več ukrepi. Preoblikoval je vlado, svojo plačo in plače ministrov prepolovil ter ustanovil poseben svet za dialog z družbenimi skupinami, ki se počutijo zapostavljene. Toda za zdaj nobeden od teh ukrepov ni prinesel želenega učinka.

Novinarji so v večjih mestih že opazili okrepljeno prisotnost policije in vojske. Dodatno zaskrbljenost vzbuja dejstvo, da je bolivijski parlament prejšnji mesec sprejel zakon, ki predsedniku olajšuje razglasitev izrednih razmer in uporabo vojske za vzpostavljanje reda med protesti.  Če parlament potrdi izredne razmere, bo imel predsednik na voljo bistveno večja pooblastila za obračun s protestniki. Toda takšna poteza lahko hkrati še dodatno zaostri razmere in poglobi eno največjih političnih kriz v Boliviji v zadnjih letih.