Nič več TikToka, Snapchata, Instagrama za mladoletne

Predsednik Emmanuel Macron, ki je prepoved postavil med ključne reforme svojega zadnjega predsedniškega mandata, želi, da bi začela veljati že septembra. "Francija vodi Evropo pri zaščiti naših otrok in mladostnikov. To je velik korak naprej," je po glasovanju sporočil Macron in dodal, da mora zakon zdaj potrditi še ustavni svet.

Zakon bo uveden postopoma. Od 1. septembra letos mlajši od 15 let ne bodo več mogli odpirati novih računov na družbenih omrežjih, od januarja 2027 pa bodo morale platforme zapreti tudi njihove obstoječe uporabniške račune.

Za izvajanje ukrepa bodo odgovorna podjetja, ki upravljajo družbena omrežja. Francoska ministrica za digitalne zadeve Anne Le Hénanff je poudarila, da je časovnica izvedljiva, saj tehnologije za preverjanje starosti že obstajajo, druge pa so še v razvoju.

"Vsi uporabniki v Franciji bodo morali dokazati svojo starost. Če bo uporabnik mlajši od 15 let, bo njegov račun zaprt," je dejala.

Ob tem je zagotovila, da bodo osebni podatki uporabnikov ustrezno zaščiteni.

Francoski javnozdravstveni organi že dlje časa opozarjajo na škodljive posledice pretirane uporabe družbenih omrežij.

Lani je francoska agencija za javno zdravje ocenila, da platforme, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, negativno vplivajo na duševno zdravje mladostnikov, predvsem deklet, čeprav niso edini razlog za porast duševnih težav.

Razprava o zakonu je sicer razdelila francoske poslance. Medtem ko so se strinjali, da je področje treba urediti, so se razhajali glede načina. Senat je sprva predlagal, da bi bile prepovedane le platforme, ki bi jih država označila kot posebej škodljive, druge pa bi lahko otroci uporabljali s soglasjem staršev. Na koncu je prevladala strožja rešitev – popolna prepoved za vse uporabnike, mlajše od 15 let.

Nekateri poslanci levice so opozarjali na vprašanja zasebnosti, preverjanja starosti in možnosti, da bi uporabniki prepoved obšli.

Francija je med državami, ki si v Evropski uniji najbolj prizadevajo za strožjo ureditev dostopa otrok do družbenih omrežij. Podobne pobude podpirajo tudi Grčija in Španija.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden dejala, da bi morali imeti otroci do družbenih omrežij postopen in nadzorovan dostop. Evropska komisija je medtem že razvila aplikacijo za preverjanje starosti uporabnikov, ki jo več držav članic, med njimi tudi Francija, že preizkuša.

Francija bo zdaj pod drobnogledom drugih evropskih držav. Po svetu je namreč približno 20 držav, ki so podobne ukrepe že uvedle ali jih pripravljajo.

Prva na svetu je bila Avstralija, ki je decembra lani sprejela zakon, po katerem morajo TikTok, YouTube, Snapchat in druga družbena omrežja odstraniti račune uporabnikov, mlajših od 16 let, sicer jim grozijo visoke denarne kazni.

Avstralija je decembra lani kot prva država na svetu družbenim omrežjem naložila, da morajo uporabnikom, mlajšim od 16 let, preprečiti ustvarjanje in uporabo računov. Ukrep je bil predstavljen kot prelomnica pri zaščiti otrok pred škodljivimi vsebinami, zasvojenostjo z digitalnimi platformami in vplivom algoritmov na duševno zdravje.

Dobrega pol leta pozneje pa prvi resnejši preizkusi kažejo, da je izvajanje zakona precej bolj zapleteno, kot so pričakovali njegovi snovalci. Osrednja težava ni nujno v tehnologiji za preverjanje starosti, temveč v tem, da platforme pogosto sploh ne zaznajo, da bi se za računom lahko skrival mladoletnik.

V preizkusu, o katerem je poročal Reuters, je skupina strokovnjakov ustvarila 50 novih računov in pri registraciji vsakič navedla starost 16 let. Čeprav so bili računi ustvarjeni tik nad zakonsko mejo, nobena od preizkušenih platform ni zahtevala dodatnega dokazila o starosti.

Vseh 50 računov je ostalo aktivnih na devetih od desetih platform, ki jih zajema prepoved, med drugim na Instagramu, Snapchatu, TikToku in YouTubu.

"Pričakovali smo, da bomo morali svojo starost potrditi, vendar nas niti enkrat niso pozvali k preverjanju ali uporabi orodja za ocenjevanje starosti," je dejal Andrew Hammond, direktor podjetja KJR, ki je sodelovalo pri testiranju.

V razpravah o izvajanju prepovedi je bilo doslej veliko pozornosti namenjene tehnologijam, ki na podlagi fotografije obraza ocenjujejo približno starost uporabnika. Toda po Hammondovih besedah se sistem pogosto ustavi že korak prej.

Platforma mora namreč najprej posumiti, da uporabnik morda ni toliko star, kot trdi. Šele nato lahko zahteva fotografijo, osebni dokument ali drugo obliko preverjanja. Prav ta prvi filter se v praksi pogosto sploh ne sproži.

Otrok, ki ob registraciji vnese lažen datum rojstva in navede, da je star 16 let, lahko zato račun odpre brez dodatnih ovir.

Preizkus je pokazal še eno protislovje. Nekateri računi so začeli prejemati oglase za bančne produkte, namenjene mladim, kar bi lahko nakazovalo, da so algoritmi uporabnike vendarle uvrstili v mlajšo starostno skupino. Eden od računov na omrežju X, registriran z navedeno starostjo 16 let, je začel prejemati tudi pornografske vsebine.

To odpira vprašanje, ali platforme starost uporabnikov za potrebe oglaševanja in priporočanja vsebin ocenjujejo natančneje kot za izvajanje zakonske prepovedi.

Med desetimi preizkušenimi platformami je le avstralska pretočna platforma Kick zahtevala dejansko preverjanje starosti pred odprtjem računa.

Ko so preizkuševalci iskreno navedli, da še niso dopolnili 16 let, računa niso mogli ustvariti. Toda tudi ta primer kaže osnovno slabost sistema: uporabnik, ki želi pravila obiti, najverjetneje ne bo vpisal svoje resnične starosti.

Preprosto navajanje datuma rojstva je zato ena najšibkejših oblik zaščite. Otroci so se že pred sprejetjem zakona dobro zavedali, da lahko starostno omejitev obidejo z izbiro starejšega letnika rojstva.

Družba Meta, ki upravlja Facebook, Instagram in Threads, je ugotovitvam preizkusa nasprotovala.

Poudarila je, da so testni računi navedli starost nad zakonsko mejo in da ni jasno, ali so se nato vedli tako, kot bi se resnični uporabniki, mlajši od 16 let.

Po pojasnilih podjetja naj bi se strožji nadzor sprožil šele, ko vedenje uporabnika nakaže, da je morda mladoleten, ali kadar račun kot sumljiv prijavi druga oseba.

Snap in TikTok rezultatov nista želela komentirati, Google in X pa na vprašanja nista odgovorila.

Odziv Mete razkriva osrednjo dilemo zakona: ali zadostuje, da platforme preverjajo le sumljive račune, ali bi morale sistematično preveriti starost vseh uporabnikov?

Prva možnost je manj invazivna in povzroča manj skrbi glede zasebnosti, vendar pušča veliko prostora za obhode. Druga bi bila učinkovitejša, a bi od milijonov odraslih zahtevala predložitev osebnih podatkov ali biometričnih posnetkov.

Težav ne razkrivajo le laboratorijski preizkusi. Raziskava avstralskega regulatorja za spletno varnost eSafety, izvedena marca, je pokazala, da je velik delež otrok, ki so imeli račune pred začetkom veljavnosti prepovedi, te račune še vedno obdržal.

Med starši, ki so poročali, da je njihov otrok pred 10. decembrom 2025 uporabljal posamezno platformo, jih je: 63,6 odstotka navedlo, da ima otrok še vedno Facebook, 69,1 odstotka, da še vedno uporablja Instagram, 69,4 odstotka, da ima še vedno Snapchat, 69,3 odstotka, da še vedno uporablja TikTok.

To pomeni, da je na največjih platformah po uvedbi prepovedi ostalo približno sedem od desetih otrok, ki so jih uporabljali že prej.

Ukrep torej ni povzročil popolnega umika mlajših od 16 let iz družbenih omrežij. Vprašanje pa je, ali je kljub temu zmanjšal njihovo število in ustvaril podlago za strožje izvajanje v prihodnje.

Avstralska vlada ocenjuje, da tehnološka podjetja ne naredijo dovolj.

Zato je najvišjo zagroženo kazen za platforme, ki ne sprejmejo razumnih ukrepov za preprečevanje dostopa mlajšim od 16 let, podvojila z 49,5 na 99 milijonov avstralskih dolarjev.

Pod drobnogledom regulatorja naj bi bilo trenutno pet ponudnikov oziroma platform: Facebook, Instagram, Snapchat, TikTok in YouTube.

Kljub temu doslej ni bila vložena še nobena tožba in nobena platforma še ni bila kaznovana. Regulator mora najprej zbrati podatke, podjetja opozoriti na domnevne kršitve in jim omogočiti, da nepravilnosti odpravijo.

Postopek je zato počasen, zlasti ker zakon platformam ne predpisuje natančne tehnologije, ki jo morajo uporabljati. Od njih zahteva le, da sprejmejo razumne ukrepe.

Prav ta odprta formulacija je bila sprva ena največjih prednosti zakona, saj državi ni bilo treba vnaprej izbrati tehnologije, ki bi lahko hitro zastarala. Hkrati pa otežuje presojo, kdaj podjetje stori dovolj in kdaj je prekršilo zakon.

Akademičarka Amanda Third, ki je sodelovala pri preverjanju sistema in zdaj vodi dveletno raziskavo njegovih posledic, poziva k potrpežljivosti.

Po njenih besedah je bilo že od začetka pričakovano, da se bodo platforme najprej osredotočile na račune, pri katerih so uporabniki sami navedli, da so mlajši od 16 let. Šele pozneje naj bi začele širše uporabljati naprednejše metode ocenjevanja starosti.

Naslednji podatki bi zato lahko pokazali boljše rezultate.

Tudi Hal Crawford, nekdanji vodja novozelandske televizije Newshub in sedanji uredniški direktor avstralske publikacije Mumbrella, meni, da popolna učinkovitost v prvih mesecih ni pravi kriterij.

Po njegovem je pomembneje, ali je prepoved zmanjšala uporabo družbenih omrežij med otroki in ali obstaja pot do učinkovitejšega izvajanja.

"Lahko imaš zelo slab prvi poskus, pa je to še vedno bolje kot ne storiti ničesar," je dejal.

Njegov argument je, da zakonodajalci namenoma niso določili ene same metode preverjanja. Odgovornost so prenesli na platforme, nato pa naj bi regulator in sodišča skozi prakso določili, kaj šteje za razumen ukrep.

Trditev, da je avstralska prepoved popolnoma propadla, bi bila glede na razpoložljive podatke prehitra.

Jasno pa je, da ni dosegla osnovnega pričakovanja številnih staršev in politikov – da bodo otroci, mlajši od 16 let, hitro in množično izgubili dostop do največjih družbenih omrežij.

Velik delež otrok račune še vedno uporablja, nove pa je mogoče ustvariti že z lažno navedbo starosti. Platforme za zdaj večinoma ne zahtevajo sistematičnega preverjanja, država pa še ni izrekla nobene kazni.

Za evropske države je avstralski primer pomembno opozorilo: prepoved je politično razmeroma preprosto sprejeti, bistveno težje pa jo je izvajati.

Če sistem temelji le na datumu rojstva, ga otroci brez težav obidejo. Če zahteva osebne dokumente ali fotografije vseh uporabnikov, pa odpira resna vprašanja o zasebnosti, varovanju podatkov in morebitni zlorabi biometričnih informacij.

Avstralija je zato postala svetovni laboratorij za vprašanje, na katero za zdaj ni preprostega odgovora: kako otrokom učinkovito omejiti dostop do družbenih omrežij, ne da bi bilo treba pri tem nadzorovati in preverjati identiteto vseh uporabnikov interneta?