'Ničesar nisem videl, ničesar nisem storil narobe'

Gre za primer, ki se v ameriški politiki že leta giblje med dejstvi, spekulacijami, zlorabami in teorijami zarote – zdaj pa se, po objavi obsežnih "Epsteinovih datotek", vrača v središče javnosti. Zakaj ravno Clintona? Ker se njegovo ime znova pojavlja v dokumentih, ker obstajajo fotografije, ker so v igri letalski dnevniki – in ker želi kongresni odbor pod pritiskom javnosti pokazati "transparentnost". Hkrati demokrati opozarjajo, da se preiskava spreminja v politični spektakel.

Aameriško ministrstvo za pravosodje je v okviru zakona Epstein Files Transparency Act, ki ga je novembra podpisal predsednik Donald Trump, objavilo več kot tri milijone strani gradiva. Gre za ogromno zbirko dokumentov, ki vključuje tudi 2000 videoposnetkov in 180.000 fotografij – skupaj skoraj 3,5 milijona strani objavljenega gradiva. 

V takšnih "mega objavah" je politični in medijski učinek skoraj vedno enak: javnost začne na novo sestavljati mozaik, imena se vračajo v naslovnice, stare fotografije dobijo nov pomen, pretekle povezave pa postanejo ponovno politično relevantne.

Pomembno je poudariti – in to izpostavlja tudi BBC – da pojavljanje v dokumentih ni samo po sebi dokaz kaznivega dejanja. Toda v polariziranem okolju so fotografija, letalski dnevniki ali obisk v Beli hiši pogosto dovolj za novo rundno vprašanj, političnih napadov in obrambnih izjav.

Newsweek navaja, da Clintonovo pričanje pomeni prvo situacijo, ko je nekdanji ameriški predsednik prisiljen pričati pred kongresom. Depozicija poteka za zaprtimi vrati – brez prenosa in brez novinarjev v prostoru. Javnost bo od dogajanja dobila posnetek in zapisnik šele naknadno, odbor pa napoveduje, da želi video objaviti "čim prej".

Pred prizoriščem so se zbrali novinarji in snemalne ekipe, politična temperatura pa je bila – kot poroča BBC – že pred začetkom zaslišanja visoka. Republikanci in demokrati so medijem ponujali popolnoma različne opise Hillaryjinega nastopa dan prej, kar kaže, da je boj za interpretacijo vnaprej del strategije.

BBC povzema Clintonovo uvodno izjavo, ki jo je objavil - "ničesar nisem videl, ničesar nisem storil narobe." Dejal je, da ni imel pojma o Epsteinovih zločinih in dodal, da če bi vedel, bi ga "sam prijavil".

"Ne bom igral detektiva 24 let kasneje," naj bi trdil, poroča BBC.

Clinton se sicer tudi ne strinja z odločitvijo odbora, da so dan prej zaslišali Hillary Clinton. Povedal je, da "Hillary ni imela nič z Epsteinom". BBC izpostavlja, da Clinton zagotavlja, da kot nekdo, ki je odraščal v okolju, kjer je bilo prisotno nasilje, ne bi sedel na Epsteinovo letalo, če bi imel "kakršenkoli namig" o tem, kaj Epstein počne.

Bill Clinton ni obtožen kaznivega dejanja v povezavi z Epsteinom, a njegova pretekla bližina z njim je dokumentirana in že leta predmet vprašanj.

Newsweek navaja nekaj ključnih dejstev, zaradi katerih kongresnike zanima prav Clinton. Poudarjajo, da je Epstein oktobra 1996 Demokratskemu nacionalnemu odboru doniral 20.000 dolarjev, približno mesec pred Clintonovo ponovno izvolitvijo. Epstein naj bi v 90. letih večkrat obiskal Belo hišo, kar naj bi kazali zapisi obiskov. Clinton je večkrat potoval z Epsteinovim zasebnim letalom. V svojih spominih leta 2024 je zapisal, da "potovanje z Epsteinovim letalom ni bilo vredno let vprašanj" in da si želi, "da ga nikoli ne bi srečal".

Ob tem so v zadnjih objavah dokumentov prišle na dan tudi fotografije nekdanjega predsednika, ki so znova zanetile razpravo. Newsweek navaja slike, na katerih naj bi bil Clinton v sproščenih družabnih okoljih – med drugim na fotografiji v masažni kadi z osebo z zamegljenim obrazom, na drugi z roko okoli ženske na zasebnem srečanju, ter fotografijo v bazenu z Ghislaine Maxwell, Epsteinovo dolgoletno zaupnico, in osebo z zamegljenim obrazom.

Republikanski predsednik odbora James Comer je po poročanju BBC dejal, da ima odbor podatke, da je Clinton letel z Epsteinovim letalom "vsaj 27-krat" in da je Epstein v času Clintonovega predsedovanja Belo hišo obiskal "vsaj 17-krat". Clinton je priznal, da je letel z Epsteinovimi letali, vztraja pa, da ni vedel za njegove zločine.

Clintonovi so že leta 2019 sporočili, da je Bill Clinton na Epsteinovem letalu potoval v okviru humanitarnih aktivnosti, povezanih s Clintonovo fundacijo, predvsem zaradi HIV/AIDS in razvojnih projektov. Newsweek povzema izjavo iz leta 2019, ki pravi, da naj bi Clinton v letih 2002 in 2003 opravil štiri poti z Epsteinovim letalom – eno v Evropo, eno v Azijo in dve v Afriko. Dodali so, da je Bill Clinton obiskal Epsteinovo pisarno v New Yorku in njegovo stanovanje, a da nikoli ni bil na Epsteinovem zasebnem otoku Little St. James.

Tudi zdaj Clinton ponavlja, da po tem, ko je bil Epstein obtožen spolnih zločinov, z njim ni imel več stikov in da "v več kot desetletju" nista govorila. V izjavi iz 2019, ki jo je njegov predstavnik ponovno potrdil, je zapisano, da Clinton "ne ve nič" o zločinih, ki jih je Epstein priznal na Floridi in za katere je bil kasneje obtožen v New Yorku.

Hillary je šla še dlje, povedala je, da se Epsteina ne spomni in da ga ni poznala. "Ne vem, kolikokrat sem morala povedati, da Jeffreyja Epsteina nisem poznala. Nikoli nisem bila na njegovem otoku. Nikoli nisem bila v njegovih hišah. Nikoli nisem bila v njegovih pisarnah," je dejala.

Objavila je tudi  izjavo, v kateri je zavrnila idejo, da bi imela informacije o Epsteinovih preiskavah. "Naj bom čim bolj jasna: nimam," je dejala in dodala, da ni imela pojma o kriminalnih aktivnostih Epsteina in Maxwellove.

Poseben odmev je povzročil njen opis zaslišanja kot "nenavadnega" in "strankarskega političnega teatra". Dejala je, da so jo proti koncu začeli spraševati o NLP-jih in o "pizzagate" – teoriji zarote, ki jo je označila za "eno najbolj gnusnih lažnih teorij, razširjenih po internetu".

BBC poroča, da so demokrati že pričanji poudarjali, da se bojijo, da bo preiskava zdrsnila v spektakel, kjer se lovi viralne trenutke. Po njihovih besedah bodo Clintonu zastavili "težka vprašanja", a menijo, da "danes priča napačen predsednik" – in da bi moral pred odbor priti tudi Trump.

Republikanci po drugi strani trdijo, da "iščejo resnico" in da je to "zgodovinski dan" za kongres. Comer je dejal, da so Američani "ogorčeni" zaradi celotne zgodbe in da je odbor "zavezan transparentnosti".

To je bistvo političnega konflikta: republikanci poskušajo preiskavo prikazati kot zgodovinsko razkritje, demokrati kot politično orožje, pri katerem se na koncu lahko izgubi resnično vprašanje: kako je Epstein tako dolgo deloval, kdo mu je omogočil vpliv in zakaj se je sistem zrušil šele, ko je bilo prepozno.

Primer Epstein je tako postal simbol: simbol bogastva, moči, elitnih mrež, sivih con in institucij, ki odpovejo. Vsak nov val dokumentov znova prebudi vprašanja o tem, kdo je vedel, kdo je spregledal, kdo je molčal in kdo je imel koristi. In ne glede na smrt Epsteina samega, obsodbo Maxwellove, moralnega obsojanja Billa Gatesa, Clintona - v javnosti staja občutek, da je veliko odgovorov še vedno nedosegljivih in da bodo številna vprašanja za vedno ostala neodgovorjena.