Nizka podpora Američanov vojaškim napadom na Iran

V prvih dneh po odločitvi predsednika Donalda Trumpa, da ZDA napadejo Iran, večina Američanov posega ne podpira. Raziskave javnega mnenja po poročanju The New York Times kažejo zelo različne rezultate, podpora se giblje med 27 in 50 odstotki. Velika razlika med anketami kaže, da si javnost še vedno oblikuje mnenje, saj se informacije o poteku in posledicah napadov šele pojavljajo.

Kljub temu je tudi najvišja izmerjena podpora precej nižja kot ob začetkih preteklih ameriških vojn. Po napadu na Pearl Harbor je na primer skoraj celotna javnost podprla vstop ZDA v drugo svetovno vojno. Podobno visoka podpora je bila tudi ob začetku vojne v Afganistanu po napadih 11. septembra, medtem ko je ob začetku vojne v Iraku več kot tri četrtine Američanov podprlo odločitev o vojaškem posredovanju.

Strokovnjaki menijo, da je razlika deloma posledica načina, kako so prejšnje administracije pripravljale javnost na vojno. Pred invazijo na Irak leta 2003 so ameriške oblasti več mesecev javno utemeljevale razloge za poseg in poudarjale, da so bile druge možnosti izčrpane. Tokrat podobne komunikacijske strategije skoraj ni bilo.

Pomemben dejavnik je tudi vse večja politična razdeljenost v ZDA. V preteklosti je ob začetku vojn pogosto nastopil t. i. učinek "zbiranja okoli zastave", ko so državljani ne glede na politično pripadnost začasno podprli predsednika. Zaradi današnje polarizacije je ta pojav precej šibkejši, saj nasprotniki predsednika pogosto ne želijo podpreti njegovih odločitev.

Podpora vojnam se običajno s časom zmanjšuje, zlasti ko se povečujejo žrtve in stroški konflikta. Tako je bilo tudi med vietnamsko vojno in pozneje v Iraku, kjer je javna podpora kmalu po začetku močno padla.

Strokovnjaki za The New York Times poudarjajo, da obdobja enotne nacionalne podpore zunanjepolitičnim vojaškim posegom v ZDA danes skoraj ni več, saj notranjepolitični spori vse bolj vplivajo tudi na odnos do vojn v tujini.