Nizozemce na predčasnih volitvah kot kaže prepričal nov obraz

Na tretje mesto bi se glede na vzporedne volitve, ki jih je izvedla agencija Ipsos I&O, uvrstila nekdaj vodilna desnosredinska Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) s 23 sedeži, na četrto zeleno-liberalno zavezništvo Groenlinks/PvdA bivšega evropskega komisarja Fransa Timmermansa z 20 sedeži, na peto pa Krščanski demokrati (CDA) z 19 sedeži.

Rezultati vzporednih volitev so precejšnje presenečenja glede na zadnje predvolilne ankete, ki so najbolje kazale PVV, medtem ko naj bi se za njo uvrstili Groenlinks/PvdA in CDA.

Če bo obveljala zmaga liberalne sredinske stranke Demokrati 66, ustanovljene leta 1966, bo to sploh njihova prva zmaga na parlamentarnih volitvah. Stranko vodi 38-letni Rob Jetten, ki je volivce očitno prepričal s pozitivnim sporočilom in mladostno energijo.

Predčasne volitve so na Nizozemskem razpisali, potem ko je junija zaradi odhoda Wildersove skrajno desne Stranke za svobodo (PVV) razpadla vladajoča koalicija. Odhodu PVV je botroval zlasti spor v zvezi z ukrepi glede priseljevanja, ki so bili po Wildersovem mnenju premili.

Najbolj pereče predvolilne teme so bile zlasti stanovanjska kriza, migracije, zdravstvo in rast življenjskih stroškov. Volišča so bila odprta od 7. do 21. ure.

Wilders, znan tudi kot nizozemski Donald Trump, je oster nasprotnik migracij, islama in EU. Tudi v primeru zmage bi sicer težko znova postal premier. Sodelovanje z njim je namreč že zavrnilo več desnih strank, dodatno jih je letos odtujil tudi z rušenjem koalicije, zaradi česar je izgubil zaupanje potencialnih zaveznikov.

Wildersu se politične poteze niso obrestovale. Na družbenem omrežju X je tako zapisal, da so v stranki upali na drugačen izid, a da so ostali zvesti sami sebi. Po njegovih zagotovilih so v PVV bolj odločni kot kdaj koli in ostajajo druga ali morda celo prva politična sila v državi.

Timmermans na drugi strani je že stari znanec nizozemske in evropske politike, ki je kot evropski komisar od leta 2014 skoraj deset let preživel v Bruslju, pred tem pa je bil med drugim zunanji minister in minister za evropske zadeve. Osredotočal se je zlasti na okoljsko in podnebno politiko.

Nizozemski politični sistem je sicer precej zapleten, za 150 sedežev v parlamentu se potegujejo kandidati kar 27 strank.

Skupno število glasov se deli s 150 in vsaka stranka, ki doseže prag - na zadnjih volitvah je znašal nekaj manj kot 71.000 - dobi sedež v parlamentu.

Zaradi tega so glasovi precej razpršeni, kar običajno privede do zapletenih in dolgih koalicijskih pogajanj. Po Wildersovi zmagi na volitvah novembra 2023 so ta potekala več kot sedem mesecev, pri čemer se je moral skrajni desničar odpovedati položaju predsednika vlade, krhka vladna koalicija pod vodstvom premierja Dicka Schoofa, ki od odstopa sredi poletja opravlja tekoče posle, pa je nato razpadla po manj kot letu dni.