Nekoč veliko borko za človekove pravice in aktivistko Aung San Suu Kyi, ki je kritizirala vojaške generale, ki so desetletja vladali Mjanmaru, so sedaj obsodili še na dodatna tri leta zapora zaradi domnevne korupcije, kršitve zakona o uradnih skrivnostih, hujskanja proti vojski, kršenja pravil med pandemijo covida-19 in kršitve zakona o telekomunikacijah. Postopek proti odstavljeni voditeljici države poteka za zaprtimi vrati, njenim odvetnikom pa ni dovoljeno govoriti z mediji, zato so podrobnosti o procesu zelo skope.
V svojih mladih letih je navdahnjena z miroljubnimi kampanjami Martina Luthra Kinga in Mahatme Gandija po Mjanmaru organizirala shode po državi ter pozivala k demokratični reformi. Zaradi njenega boja za uvedbo demokracije v Mjanmaru, ki mu vlada vojska, je postala mednarodni simbol miroljubnega upora kljub zatiranju. Po vsem svetu je veljala za de facto voditeljico Mjanmara, čeprav nikoli ni bila uradna predsednica.
V letih, ko je nastopala kot mjanmarska državna svetovalka, je bila ostro kritizirana zaradi slabe oz. nične podpore muslimanski manjšini Rohingja. Mednarodni podporniki, ki so do tedaj bili njeni zavezniki, so se s tem obrnili proti njej in trdili, da je pragmatična političarka, ki poskuša vladati večetnični državi.
Odkar je vojaška hunta – z utemeljitvijo o domnevnih volilnih goljufijah na volitvah novembra 2020 – prevzela oblast, Mjanmar pretresata kaos in nasilje. Po podatkih tamkajšnjega združenja za politične zapornike je bilo do februarja lani v državi ubitih več kot 2250 ljudi, okoli 15.000 pa so aretirali.
Prejšnji mesec je bila hunta ponovno deležna mednarodnih obsodb, ko je usmrtila četverico demokratičnih aktivistov.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.