
Beloruska skupina za državljanske pravice Pomlad (Vjasna), ki jo je ustanovil Aleš Bjaljacki, je sporočila, da je bil vidni beloruski aktivist obsojen zaradi tihotapljenja in financiranja dejavnosti, ki grobo kršijo javni red.
60-letni Bjaljacki je bil obtožen tihotapljenja denarja v Belorusijo za domnevno financiranje tamkajšnjih opozicijskih skupin in demonstrantov v času množičnih protestov, ki so sledili volitvam, na katerih je uradno prepričljivo slavil predsednik Aleksander Lukašenko.
Tako opozicijska kandidatka Svetlana Tihanovska kot večina evropskih držav zaradi domnevnih nepravilnosti rezultatov teh volitev ni priznala.
Tožilstvo je za Bjaljackega, ki trdi, da ga preganjajo iz političnih razlogov, zahtevalo celo 12 let zapora. Ob njem so bili na dolgoletne zaporne kazni obsojeni še trije beloruski borci za državljanske pravice, od katerih sta dva tako kot Bjaljacki v priporu od julija 2021, tretji pa je v izgnanstvu v tujini.
Kot je še sporočila organizacija Pomlad, sta bila Valentin Stefanovič in Vladimir Labkovič obsojena na devet oziroma sedem let zapora. Dmitri Solovjev, ki je pobegnil na Poljsko, pa je bil obsojen na osem let zapora. Vsi so bili tudi kaznovani s plačilom 185.000 beloruskih rubljev (69.000 evrov).
Vodja beloruske opozicije Tihanovska, ki živi v izgnanstvu v Litvi, je današnjo odločitev sodišča kritizirala. Na družbenih omrežjih je sporočila, da so bili Bjaljacki in dva soobtožena obsojeni na lažnem sojenju in dodala, da moramo storiti vse, da se borimo proti tej sramotni krivici in jih osvobodimo.
Bjaljacki je lani prejel Nobelovo nagrado za mir skupaj z organizacijo za človekove pravice Memorial iz Rusije in Centrom za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Prejeli so jo za svoja prizadevanja na področju človekovih pravic in demokracije v njihovih državah.
Ostri mednarodni odzivi
Odločitev sodišča v Minsku je naletela na oster mednarodni odziv. EU najostreje obsoja "lažna sojenja" Bjaljackemu in ostalim članom Centra za človekove pravice Vjasna (Pomlad), so danes sporočili iz Bruslja.
Ta sojenja predstavljajo "še en grozljiv poskus Lukašenkovega režima, da bi utišali tiste, ki se zavzemajo za človekove pravice in temeljne svoboščine Belorusov". Vendar beloruskemu voditelju Aleksandru Lukašenku to ne bo uspelo, njihov "klic po svobodi je glasen tudi za zapahi", je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je obsodbo Bjaljackega in drugih članov Vjasne označil za sramoto. "Obtožbe so izmišljene in lažne," je zapisal na Twitterju ter režim v Minsku pozval k njihovi izpustitvi.
EU je ob tem pozvala tudi k takojšnji in brezpogojni izpustitvi več kot 1450 političnih zapornikov v Belorusiji.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola pa je dejala, da je "zgrožena nad obsodbo" Bjaljackega, ki je bil tudi med prejemniki nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo je Evropski parlament leta 2020 podelil beloruski opoziciji.
Kritičen do obsodb je bil tudi Urad ZN za človekove pravice v Ženevi. V Belorusiji ni poštenih sojenj ali dostopa do neodvisnega sodstva, je dejala tiskovna predstavnica urada Ravina Shamdasani. Urad je tudi pozval k izpustitvi vseh samovoljno pridržanih in tistih, ki so bili obsojeni "zaradi politično motiviranih obtožb".
Tudi Nemčija je obsodila zaporno kazen za Bjaljackega in druge aktiviste, obsodbo in sodni proces pa označila za farso. "Zahtevamo konec političnega preganjanja in svobodo za več kot 1400 političnih zapornikov," je na Twitterju zapisala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.
Belorusko obsodbo Bjaljackega je obsodila tudi Francija. "Ta obsodba ponovno priča o politiki represije brez primere, ki so jo beloruske oblasti izvajale proti miroljubnemu protestnemu gibanju" po ponarejenih predsedniških volitvah avgusta 2020, so sporočili z zunanjega ministrstva v Parizu.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je prav tako obsodil desetletno zaporno kazen za Bjaljackega, ki je bil med prejemniki Nobelove nagrade za mir leta 2022. Po njegovem gre za "še eno nezaslišano odločitev beloruskega sodišča v zadnjem času", je zapisal na Facebooku.
Norveški odbor, ki podeljuje Nobelovo nagrado za mir, je sodbo proti Bjaljackemu obsodil kot "politično motivirano". "Sodba kaže, da trenutni režim uporablja vsa sredstva za zatiranje svojih kritikov," je dejala predsednica odbora Berit Reiss-Andersen.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.