Nobelova nagrajenka za mir: 'Služila s prepričanjem, da je svet lahko boljši'

Predsednik norveškega Nobelovega odbora Jørgen Watne Frydnes je pojasnil, da je Navanethem "Navi" Pillay Nobelovo nagrado za mir dobila za svoja prizadevanja pri spodbujanju miru in mednarodnega prava. Poudaril je, da je prejemnica nagrade utirala pot celovitejši svetovni pravni ureditvi ter da je to počela z "izjemnim pogumom".

V nadaljevanju govora je dejal še, da je Pillayjeva države in voditelje pozivala k odgovornosti, žrtvam prinašala upanje, izpostavljala pa je tudi odgovornost posameznikov in držav pri spoštovanju načel pravne države. "Ko sila prevlada nad pravico, to spodkopava stabilnost," je poudaril.

Njena zavezanost pravičnosti in človeškemu dostojanstvu je vir upanja in navdiha za vse, ki si prizadevajo za mirnejši svet, je sklenil.

Južnoafriška pravnica indijsko-tamilskega rodu je bila med letoma 2008 in 2014 visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice. Bila je prva nebela sodnica vrhovnega sodišča Južne Afrike, delovala je kot sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in bila predsednica Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando. Bila je tudi predsednica neodvisne mednarodne preiskovalne komisije ZN za okupirano palestinsko ozemlje, ki je Izrael lani obtožila genocida v Gazi.

Mednarodna pravnica je za novico, da je prejemnica letošnje Nobelove nagrade za mir, izvedela med bučnim aplavzom stanovskih kolegov. "Če boste malo bolj ploskali, bom morda nagrado delila s Trumpom," se je pošalila ob novici, ki jo je presenetila.

"Kot odvetnica in sodnica želim vseeno preveriti, ali je to res," je med smehom dejala ob novici, da je dobitnica nagrade. Večkrat je vprašala, ali morda vendarle ne gre za šalo.

"Zadnje, kar sem storila, je bilo, da sem predložila poročilo o Gazi, v katerem dogajanje tam opredeljujem kot genocid," je dejala Pillay. "Eden od najpogostejših odzivov na poročilo je bil, da so pohvalili moj pogum. In lahko si predstavljate, kako presenečena sem bila. Zakaj bi potrebovali pogum, da poveste resnico," je pripomnila 85-letnica.

Njen odziv je zabeležila generalna sekretarka Amnesty International Agnes Callamard na sodišču v Nürnbergu, kjer poteka vrh o mednarodnem pravu, videoposnetek pa objavila na družbenem omrežju X.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa pravi, da je Pillayeva "človeštvu služila z načelnostjo in prepričanjem, da je svet lahko in mora biti boljši".

Pillayeva je postala peta južnoafriška dobitnica Nobelove nagrade za mir, s čimer je stopila po stopinjah Nelsona Mandele in nadškofa Desmonda Tutuja.

Ramaphosa jo opisuje kot "pionirsko odvetnico aktivistov proti apartheidu" ter dodaja, da nam njena zmaga "omogoča, da proslavimo njen napredni prispevek h krepitvi miru, uveljavljanju človeškega dostojanstva ter prinašanju upanja v Južno Afriko in ljudem po vsem svetu".

"Odlikovanje, ki ga je prejela, nas opominja, naj gradimo družbo, v kateri lahko vsak posameznik, ne glede na okoliščine, razvije svoje sposobnosti ter v celoti prispeva k naši državi in svetu," je še dodal.

Prejemnik Nobelove nagrade za mir prejme zlato medaljo, diplomo in denarno nagrado. Medalja je izdelana iz 18-karatnega zlata, tehta 175 gramov, na njej pa je upodobljen portret Alfreda Nobela.

Diploma, ki jo Nobelov inštitut opisuje kot "edinstveno umetniško delo", poleg umetniške upodobitve navaja ime prejemnika in naziv nagrade.

Denarna sredstva so medtem po poročanju BBC-ja del zapuščine Nobela, ki je bila ob njegovi smrti vredna približno 166 milijonov funtov (okoli 196 milijonov evrov), Nobel pa je določil, da se ta naloži v "varne" naložbe. Za leto 2026 je denarni del nagrade določen v višini okoli 900.000 funtov oziroma dober milijon evrov.

Nagrada za mir dobiva v času, ko v svetu vlada velika nestabilnost, drugačen pomen.

Lanska nagrajenka, venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado, je svojo medaljo iz 18-karatnega zlata, ki jo je prejela zaradi svojega "neutrudnega prizadevanja za uveljavitev demokratičnih pravic prebivalcev Venezuele", v začetku leta izročila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Kot je dejala takrat, mu jo je podarila kot "priznanje za njegovo edinstveno zavzemanje za našo svobodo".

Dan kasneje je norveški Nobelov odbor sporočil, da ne glede na to, kaj se zgodi z medaljo, v zgodovini kot prejemnik nagrade ostaja zabeležen izvirni nagrajenec. "Tudi če medalja ali diploma pozneje preide v last nekoga drugega, to ne spremeni dejstva, komu je bila podeljena Nobelova nagrada za mir," so poudarili.