'Noben starš ne bi smel kopati po množičnih grobiščih, da najde svojega otroka'

Divjanje vojne v Gazi je povzročilo ogromno človeško škodo, predvsem na otrocih, ki so postali najšibkejši člen tega boja, predstavljali naj bi vsaj 43 odstotkov vseh žrtev te uničujoče vojne. Vsi otroci so izpostavljeni travmatičnim izkušnjam vojne, katerih posledice bodo nosili vse življenje.

In več kot 21.000 jih je zdaj pogubljenih, izgubljenih in poškodovanih. "V trenutnih razmerah v Gazi je skoraj nemogoče zbrati in preveriti podatke," so sporočili iz skupine Save the Children. "Vendar naj bi bilo vsaj 17.000 otrok brez spremstva in ločenih od staršev, okoli 4000 otrok pa je pogrešanih pod ruševinami, neznano število otrok je tudi v množičnih grobiščih."

 A številka bi lahko bila še veliko višja. Zaradi nenehnega nasilja so motene komunikacije, zaradi napadov na bolnišnice pa je zelo težko in omejeno poročati o pravem številu smrtnih žrtev in identificirati ubite. Hkrati je zaradi nenehne intenzivnosti vojne težko slediti ločenim in pridržanim otrokom ter jih sploh najti. Resnično število pogrešanih otrok bi tako lahko bilo veliko višje, poročajo iz skupine.

Izraelske sile so na Gazo odvrgle okoli 75.000 ton eksploziva, kar je enakovredno šestim jedrskim bombam in tako v ruševine spremenile domove, šole, bolnišnice in verske objekte. Varnega zavetja praktično ni več. V Gazi – najpogosteje naseljenem kraju na svetu – je poškodovanih več kot 60 odstotkov domov. In otroci, ki so bili v teh domovih, ko je nanje padla bomba ali raketa, najverjetneje niso preživeli, menijo v organizaciji.

Še ena zgodba pa so poškodovani. Otroci, ki so zaradi svoje ranljivosti utrpeli tako grozljive poškodbe, da njihovih teles ni mogoče več prepoznati. In tudi če bi želeli identificirati trupla, strokovnjaki za forenziko ne morejo vstopiti v Gazo, in tudi če bi lahko, tam ne bi bili varni in ne bi imeli potrebnih sredstev za identifikacijo otroških posmrtnih ostankov.

Regionalni direktor organizacije, Jeremy Stoner, je pozval k neodvisni preiskavi položaja pogrešanih otrok v Gazi in seveda k prevzemu odgovornosti. "Družine muči negotovost, kje so njihovi ljubljeni. Noben starš ne bi smel kopati po ruševinah ali množičnih grobiščih, da bi našel truplo svojega otroka. Noben otrok ne bi smel biti sam in nezaščiten na vojnem območju in noben otrok ne bi smel biti pridržan ali talec," je dejal.

Poleg tega je bilo pridržanih okoli 3000 ljudi, med njimi tudi neznano število otrok. Priporniki, ki so bili izpuščeni, so poročali, da so bili pridržani na skrivnih lokacijah, brez možnosti, da bi stopili v kontakt s svojimi družinami, nekateri pa so bili nasilno prepeljani v Izrael. Velikokrat naj bi bili deležni skrajnega fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, poročajo v organizaciji. Vse več Palestincev, vključno z otroki, je poročalo, da so bili izpostavljeni nasilju in zlorabi. Medtem je bila večina izraelskih otrok, ki so bili v napadu 7. oktobra zajeti kot talci, izpuščenih, razen dveh otrok, ki naj bi bila še vedno talca v Gazi.

Podhranjenost prestavlja veliko težavo v Gazi

Vojna je povsem izčrpala zdravstveni sistem, zato je vse preveč podhranjenih otrok. Starši pravijo, da nimajo druge izbire, kot da gledajo, kako njihovi otroci umirajo od lakote, piše CNN. Agencija ZN za hrano je opozorila, da se bo kmalu pojavila "katastrofalna stopnja lakote" še na jugu države. V Gazi je do sedaj vsaj 34 otrok umrlo zaradi podhranjenosti, a bi resnično število lahko bilo še višje.

Zadnje poročilo pobude lestvice integrirane klasifikacije faz prehranske varnosti (IPC) glede lakote v Gazi ocenjuje, da je na celotnem območju Gaze prisotna velika nevarnost lakote, vse dokler se obleganje izraelske vojske nadaljuje in je dostop do humanitarne pomoči omejen.

V torek objavljeno poročilo ocenjuje, da je približno 495.000 ljudi v Gazi - oziroma 22 odstotkov celotnega prebivalstva enklave - še vedno izpostavljenih katastrofalni lakoti zadnje stopnje na petstopenjski lestvici IPC.

Poročilo ocenjuje, da je hkrati 745.000 ljudi izpostavljenih stradanju četrte stopnje na omenjeni lestvici.

IPC ugotavlja, da se njeno marčevsko opozorilo ni v celoti uresničilo. Tedaj so ocenili, da bo zaradi vse hujše humanitarne krize lakota na severu Gaze izbruhnila najkasneje do konca maja, medtem ko v junijskem poročilu ugotavljajo povečano dostavo hrane in drugih potrebščin na sever enklave.

"Izboljšanje kaže razliko, ki jo je omogočil povečan dostop. Čeprav so povečane dobave hrane na sever in prehranske storitve pomagale omiliti najhujše stopnje lakote, je položaj še vedno izjemno slab," piše v poročilu, ki hkrati opozarja, se se prehranski položaj poslabšuje na jugu Gaze.

Položaj se je poslabšal maja, potem ko je izraelska vojska začela kopensko ofenzivo na Rafo in v iskanje novih zatočišč pognala več kot milijon ljudi.

"Položaj v Gazi ostaja katastrofalen in še vedno je prisotno visoko tveganje lakote v celotni enklavi," opozarja poročilo in navaja oceno Svetovnega programa za hrano (WFP), da bi lahko jug Gaze kmalu doživel prav tako katastrofalne stopnje lakote, kot so jih doslej prepoznali v severnih predelih.

IPC je sistem, ki ga koristijo ZN in humanitarne agencije pri odločanju o tem, ali lahko na nekem območju uradno razglasijo lakoto. Pri tem se zanašajo na specializirani agenciji ZN s sedežem v Rimu, Svetovni program za hrano (WFP) in Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO).