'Nočemo biti Američani. Želimo biti Grenlandci'

 Kot poroča Politico, je grenlandski premier po dolgem srečanju v Koebenhavnu jasno povedal: "Nočemo biti Danci. Nočemo biti Američani. Želimo biti Grenlandci." 

Ta teden je Trump povzročil šok po vsej Evropi, ko je napovedal celo uporabo vojaške sile za priključitev največjega otoka na svetu, avtonomnega ozemlja s 57.000 prebivalci, ki je del Kraljevine Danske. 

Na vprašanje, ali je govoril s prihodnjim predsednikom ZDA, je Egede dejal: "Ne, vendar smo pripravljeni na pogovor." Tudi danska premierka Mette Frederiksen je prosila za pogovor s Trumpom.

Na vprašanje, kakšni bi bili lahko dansko-grenlandski odnosi v prihodnosti, je Egede povedal, da želi Grenlandija prevzeti vodenje največjega otoka: "Združuje nas več, toda želja, da bi bili gospodar v lastni hiši, bi morala biti razumljiva vsem na svetu. Ko se pogovarjam z voditeljem druge države, moram imeti ob sebi danskega veleposlanika. Pri takšnih stvareh želimo imeti svoj glas. Menim, da je legitimno, če želimo graditi svojo državo." Frederiksenova pa je poudarila, da je treba stopiti skupaj, da bi imeli sedež za svetovno mizo, da bi se spopadli s trojnimi pritiski na Arktiko iz ZDA, Kitajske in Rusije.

Zakaj je Grenlandija takšna trofeja? 

Neokrnjena Grenlandija v svojih globinah skriva neprecenljiva bogastva v obliki mineralov in ostalih dragocenih naravnih virov. Grenlandija je kraj, kjer se križajo podnebne spremembe, redki viri, napeta geopolitika in novi trgovinski vzorci. Geoff Dabelko, profesor okoljevarstva na Univerzi Ohio, za AP poudarja pomen odročne, v led vkovane Grenlandije. Največji otok na svetu je zdaj v mnogih pogledih osrednji del geopolitične in geoekonomske tekme, deloma tudi zaradi podnebnih sprememb, je izpostavil.  Od svojega prvega mandata je novoizvoljeni predsednik Donald Trump že večkrat izrazil zanimanje za pridobitev Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje Danske, dolgoletne zaveznice ZDA in ustanovne članice Nata. Tu je tudi velika ameriška vojaška baza.  

Zakaj je lokacija Grenlandije, ki s svojo lepoto osupne obiskovalce, tako pomembna? Ker se razteza čez arktični krog med ZDA, Rusijo in Evropo, je Grenlandija geopolitična nagrada, na katero ZDA in drugi narodi kot na kokoš, ki jim bo nesla zlata jajca, prežijo že več kot 150 let. V svojih globinah skriva dragocene redke minerale, ki so nepogrešljivi v tem digitaliziranem svetu, ki se ne bo mogel izogniti zelenemu prehodu. Med njimi so tudi uran, ogromna zaloga zemeljskega plina in nešteto sodov nafte.

Veliko redkih virov trenutno večinsko dobavlja Kitajska, zato se druge velesile, najglasneje ZDA, še kako zavzeto zanimajo za redka območja, kjer se še najde obilje dragocenih virov. 

Vse to geopolitično zlato je bilo nekoč varno 'pod ključem' zaledenele matere narave, zdaj pa postaja vedno bolj dostopno. Taljenje ledu in hitro naraščajoče temperature na Arktiki dajejo Grenlandiji sedež v prvi vrsti podnebne krize, vendar nekateri v tem vidijo tudi gospodarske priložnosti, saj prav podnebne spremembe na tem območju odpirajo nove priložnosti za kapital. Izguba ledu je denimo odprla nove ladijske poti, kar je podaljšalo čas plovbe med poletjem na severni polobli. Arktični ladijski promet se je v desetletju do leta 2024 povečal za 37 odstotkov, deloma zaradi taljenja ledu, piše CNN. Kot je za medij komentiral profesor geopolitike Klaus Dodds, je Trump v tem, da se Arktika tali, zaznal priložnosti. Čeprav je opozoril, da so razmere na teh poteh v resnici še vedno pogosto zahrbtne in taljenje ledu lahko naredi vode še bolj nevarne za plovbo.

Obstaja tudi domneva, da bi lahko taljenje ledu olajšalo dostop do naravnih virov, vendar tega še niso potrdili, je dodal Phillip Steinberg, profesor geografije na univerzi v Durhamu. A tudi če podnebne spremembe (še) ne pomenijo, da so viri na Grenlandiji bolj dostopni, vsekakor poskrbijo za to, da so redki minerali, ki služijo zelenemu prehodu, še bolj zaželeni v svetu, opozarja.