Nočni ruski napad na Kijev: pogasili požar v zgodovinski katedrali

V napadu je bilo poškodovanih tudi več stanovanjskih blokov. V prestolnici so bili po poročilih ubiti štirje ljudje, ranjenih pa je bilo 23, vključno z otrokom in nosečnico. Po zadnjih podatkih je bilo v sinočnjih ruskih napadih na Ukrajino ubitih najmanj enajst ljudi.

Kijevo-pečersko lavro, obsežen samostanski in jamski kompleks, v katerem se nahajajo nekatera najpomembnejša pravoslavna svetišča in relikvije, je zajel plamen. To je drugič od začetka obsežne ruske invazije, da je bil kompleks zadet. Pred tem je bil nazadnje poškodovan v drugi svetovni vojni. 

"Streha enega najsvetejših krajev v krščanskem svetu, Vnebovzetne katedrale Kijevsko-pečerske lavre, gori. Molimo za rešitev tega svetišča pred uničenjem. To je še en ruski zločin proti človeštvu, zgodovini in krščanstvu," je ponoči na družbenih omrežjih zapisal metropolit Epifanij, poglavar ukrajinske pravoslavne cerkve.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča o več kot deset gasilnih tovornjakih, ki so gasili plamene. Na eni strani cerkve je videti veliko luknjo, delno uničena je bila tudi streha.

Ukrajinski predsednik Zelenski je v odzivu na zadnje ruske napade danes pozval voditelje držav skupine G7, ki se sestajajo na vrhu v Franciji, naj okrepijo pritisk na Rusijo. Kot je dejal, je "zelo pomembno, da se države G7 (...) odzovejo in da bo ta odziv odločen in vsebinski". Pri tem je pozval tudi k večji podpori ukrajinski zračni obrambi, zlasti protibalističnim zmogljivostim.

Napad na katedralo v Kijevu je v zapisu na omrežju X označil za "dejanje ruskega barbarstva" in za "napad na krščansko skupnost in kulturno dediščino človeštva".

Ukrajinska premierka Julija Sviridenko je dejala, da gre za "brutalen napad na naše ljudi in našo dediščino". Zunanji minister Andrij Sibiha pa je napovedal, da bodo pri Unescu in drugih mednarodnih organizacijah zahtevali ustrezen odziv na tovrsten "državni barbarizem", navaja STA.

Pet reševalcev pa je umrlo v mestu Harkov na severovzhodu, ko so poskušali pogasiti požar, ki ga je povzročil ruski napad. V ukrajinskem napadu na mesto Tula južno od Moskve pa so bili medtem danes po navedbah lokalnih oblasti ubiti trije ljudje, še trije pa ranjeni.

Rusija je zanikala, da bi v današnjih napadih na Ukrajino ciljala katedralo. V Moskvi trdijo, da je katedralo zadela ameriška protiletalska raketa patriot, ki da je zašla s smeri. "Po potrjenih poročilih je kompleks Kijevsko-Pečerske Lavre zadela raketa ameriškega protiletalskega raketnega sistema patriot. Eden od razlogov za okvaro sistema bi lahko bil, da so zahodne države kijevskemu režimu dobavljale rakete, ki jim je potekel rok uporabe," je v izjavi navedlo rusko sporočilo obrambno ministrstvo.

Po podatkih ukrajinskih zračnih sil je Rusija ponoči na Ukrajino izstrelila 70 raket in 611 brezpilotnih letalnikov, ki so bili usmerjeni predvsem na Kijev. Zračna obramba je sestrelila 50 raket in 582 letalnikov.

Iz Evrope se vrstijo obsodbe napadov, ki so ponoči povzročili požar na katedrali v Kijevu, vpisane na seznam Unescove svetovne dediščine. Ukrajina je odgovornost pripisala Rusiji, ki to zanika. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na družbenem omrežju zatrdila, da bodo voditelji na srečanju skupine G7 v francoskem Evianu razpravljali o naslednjih korakih, da bi "povečali pritisk na Rusijo, pripeljali (ruskega predsednika Vladimirja) Putina za pogajalsko mizo in končali to nesmiselno ubijanje".

Da Moskva z zadnjimi obsežnimi napadi na Ukrajino ne kaže pripravljenosti, da bi se resno vključila v mirovna pogajanja, meni tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Nemčija je "najostreje" obsodila raketne napade, v katerih je bila poškodovana zgodovinska pravoslavna katedrala. "To kaže, kako malo je ruska stran pripravljena storiti, da bi pripomogla k zmanjšanju napetosti in rešitvi tega konflikta," je dejal tiskovni predstavnik vlade v Berlinu.

Po mnenju nemškega zunanjega ministra Johanna Wadephula ti "gnusni napadi" na evropsko kulturo dediščino neprecenljive vrednosti kažejo, da na ruski strani še vedno ni resnične pripravljenosti za začetek pogajanj o končanju vojne.

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je obsodil napade, ki so zahtevali civilne žrtve in v katerih je bila zadeta Kijevsko-Pečerska Lavra, "eden najpomembnejših krajev ukrajinskega pravoslavja in Unescova svetovna dediščina". Po njegovih besedah "nič ne opravičuje tega napada na našo univerzalno dediščino".

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je napad na kijevsko katedralo primerjal z bombardiranjem pariške katedrale Notre-Dame. "To je Unescova svetovna dediščina, kar je za nas v Franciji enakovredno bombardiranju katedrale Notre-Dame ali bazilike Saint-Denis, kar je popolnoma nesprejemljivo," je Barrot dejal ob prihodu na srečanje zunanjih ministrov EU v Luxembourgu.

Italijanski zunanji minister in podpredsednik vlade Antonio Tajani pa je ocenil, da so napadi na Unescovo območje "neverjetno resni" in kažejo, da Rusije mir ne zanima. Kremelj dela "resne napake" in kaže, da je v težavah, je prepričan Tajani, ki je pozval k nadaljevanju prizadevanj, da bi končno prišlo do dialoga med sprtima stranema.

Tudi pri Organizaciji ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) so izrazil zaskrbljenost zaradi znatne škode, ki naj bi nastala na katedrali. Unesco je danes obsodila napad, ki je "domnevno povzročil znatno škodo na zunanjosti in notranjosti katedrale Marijinega vnebovzetja" na območju samostana Kijevsko-Pečerska Lavra, so zapisali na družbenem omrežju X.

"Prizadete so bile tudi sosednje zgodovinske strukture, vključno z elementi utrjenega kompleksa Lavre in stolpom Ivana Kušnika," je še dejal Unesco v izjavi.

Slovenija je zgrožena nad sinočnjim ruskim napadom na območje samostana Kijevsko-Pečerska Lavra v Ukrajini, ki je vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine in je eno najsvetejših svetišč pravoslavnega krščanstva, je sporočilo zunanje ministrstvo. 

"Zažig svetega kraja bogoslužja predstavlja napad na našo skupno kulturno in duhovno dediščino. Ta napad je del neizprosne ruske kampanje proti ukrajinskim mestom in civilistom. Namerno napadanje verskih objektov predstavlja vojni zločin in očitno kršitev mednarodnega humanitarnega prava," so zapisali na spletu.

Opozorili so, da Rusija s tovrstnimi napadi ponovno kaže, da nima resničnega interesa za mirovna pogajanja. "Slovenija ostaja neomajno zavezana podpori Ukrajini in njenemu prebivalstvu na poti do pravičnega in trajnega miru," so še dodali.

Tudi zunanji minister Tone Kajzer je na zasedanju zunanjih ministrov EU obsodil ruski napad in izrekel sožalje družinam žrtev. "Ta barbarski napad je popolnoma nesprejemljiv. Ne smemo dovoliti, da bi se takšna dejanja nadaljevala brez posledic. Rusija mora odgovarjati za svoja dejanja," je dejal.

Dodal je, da nova slovenska vlada močno podpira širitev EU, ne samo na Zahodni Balkan, temveč tudi na Ukrajino in Moldavijo. V luči tega je pozdravil napovedano odprtje prvega pogajalskega sklopa za Ukrajino in Moldavijo.

Ponovil je tudi, da bo Slovenija podporo Ukrajini še okrepila. Hkrati se je zavzel za krepitev pritiska na Rusijo, čimprejšnji sprejem 21. svežnja sankcij in okrepitev globalnega ozaveščanja o pomenu zagotavljanja odgovornosti Rusije za zločine, storjene v Ukrajini.

Na napad se je odzvala tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ki je v objavi na družbenem omrežju izrazila globoko sožalje žrtvam in solidarnost z ukrajinskim narodom. "Nočni napadi na Ukrajino so terjali nova življenja ter povzročili škodo na civilni in kulturni dediščini. Zaščita civilistov in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava morata ostati brezpogojna," je še zapisala.

Evropski zunanji ministri so v Luxembourgu potrdili uvedbo sankcij proti 81 posameznikom in pravnim osebam zaradi podpore ruski agresiji na Ukrajino in kršenja človekovih pravic v Rusiji, so sporočili s Sveta EU. Med sankcioniranimi so tudi podjetja v Turčiji, Združenih arabskih emiratih, Azerbajdžanu in na Kitajskem.

"Danes smo potrdili nov paket sankcij, da bi okrepili pritisk na Rusijo, da bi ta končala vojno. Ti ukrepi merijo v srce ruskega vojaško-industrijskega kompleksa, rusko floto ladij v senci in omrežij, ki podpihujejo hibridne napade Moskve proti Evropi," je po sprejetju ukrepov sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kallasova.

Sankcije so med drugim uvedli proti sedmim posameznikom in 21 pravnim osebam, ki po navedbah EU podpirajo ruski vojaško-industrijski kompleks. Med temi sta tudi kitajski podjetji Shenzhen Minghuaxin in Xinxiang Richful Lubricant Additive Company.

Zaradi sodelovanja pri transportu in izvozu ruske nafte, tudi prek ruske flote ladij v senci, pa so na seznam sankcioniranih dodali dva posameznika in 24 pravnih oseb, med njimi podjetja s sedežem v Rusiji, Turčiji, Združenih arabskih emiratih, Azerbajdžanu, Hongkongu in Liberiji.

Proti desetim ljudem in eni pravni osebi so medtem sankcije uvedli zaradi sodelovanja pri širjenju ruske državne propagande ter poskusih vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Med temi so po navedbah Sveta propagandist Kiril Fedorov, urednica državnega časopisa Krimska Gazeta Marija Volkonska in škof ruske pravoslavne cerkve Georgij Ševkunov.

V povezavi s pregonom, zastrupitvijo in smrtjo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega v kazenski koloniji v Sibiriji februarja 2024 pa so uvedli sankcije še proti eni pravni osebi in 15 posameznikom. Med njimi so tudi ruski sodniki in tožilci ter zdravstveno osebje, so navedli na Svetu EU.

Gre sicer za ukrepe, ločene od pretekli teden predstavljenega 21. svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki ga danes na zasedanju v Luxembourgu prav tako obravnavajo zunanji ministri držav članic.

Evropske sankcije proti posameznikom in pravnim osebam vključujejo zamrznitev morebitnega premoženja v uniji, državljani in podjetja iz EU pa jim ne smejo zagotavljati finančnih sredstev. Za posameznike poleg tega velja prepoved potovanja, kar jim preprečuje vstop na ozemlje EU ali tranzit prek njega.