"Podpiram odločitev o evtanaziji Freye," je v ponedeljek za javno televizijo NRK povedal norveški premier Jonas Gahr Støre. "Nisem presenečen, da je sprožila številne mednarodne odzive, a včasih moramo sprejeti nepriljubljene odločitve."
Freya, ki je ime dobila po nordijski boginji lepote in ljubezni, je bila priljubljena atrakcija, vse odkar je 17. julija prispela v vode ob norveški prestolnici, kamor so se zgrinjale množice, da bi jo opazovale, kako se greje na soncu ali drema na čolnih.

A ljudje niso upoštevali opozoril, naj se ji ne približujejo preveč. To so pogosto počeli celo z majhnimi otroki, ki so pozirali za fotografije. Nekateri so celo plavali z njo, vanjo metali stvari in si jo v velikem številu hodili ogledovat. Policija je morala ob neki priložnosti celo evakuirati in zapreti kopališče, potem ko se je Freya pognala za neko žensko v morje.
Po vsem tem je norveški Direktorat za ribištvo sklenil, da je nevarnost za ljudi prevelika in da ne morejo več poskrbeti za dobro počutje živali. V nedeljo so sporočili, da so mroža usmrtili na podlagi "splošne ocene ogroženosti varnosti ljudi". Direktor Frank Bakke-Jensen je ob tem povedal, da so iskali tudi druge rešitve, vključno s selitvijo Freye, a jim je bilo to zaradi njenega zdravstvenega stanja odsvetovano. Predvidevali so namreč, da je žival zaradi vsega dogajanja pod stresom.
"Bilo je preveč nevarnih situacij," je povedal norveškemu tabloidu VG in dodal, da sicer razumejo, da je njihova odločitev sprožila burne odzive javnosti, a je trdno prepričan, da je bila to prava poteza. "Zavzemamo se za dobrobit živali, vendar morata biti življenje in varnost ljudi na prvem mestu."
Mroži sicer običajno živijo veliko severneje, v arktičnih vodah, vendar so Freyo že prej opazili v Združenem kraljestvu, na Nizozemskem in na Danskem.
Medtem pa so številni aktivisti in nasprotniki odločitve o evtanaziji prepričani, da bi bilo treba narediti več, da bi se usmrtitvi živali izognili. Siri Martinsen iz skupine za pravice živali NOAH je dejala, da bi morali najprej oglobiti opazovalce, biolog Rune Aae pa je dejal, da je "neskončno žalostno", da je bila žival uspavana "preprosto zato, ker se ljudje do nje nismo pravilno obnašali".
Christian Steel iz okoljske skupine Sabima je za NRK povedal, da mora direktorat pokazati dokumentacijo o tem, kdo je sprejel odločitev o evtanaziji Freye in na kakšni podlagi. "Direktorat tega ne more skrivati samo zato, da bi si olajšal stvari," je dejal. "Za to imajo razlog. Obstajati morajo strokovnjaki, ki so ocenili, da je bila ta žival pod stresom."
Eivind Trædal, član mestnega sveta v Oslu, je za VG povedal, da odločitev o usmrtitvi mroža predstavlja "kolektivni neuspeh", medtem ko je Truls Gulowsen iz Združenja za ohranjanje narave odločitev označil za "nerodno". "Ljudje so se pred naravo obnašali kot idioti," je dejal. "Drugje jih je oblastem uspelo zadržati stran od živali, pokazali so obzirnost. Toda tukaj v Oslu pa se niso pustili motiti – zato smo žival raje ubili."

Vendar pa je zoolog Per Espen Fjeld za VG povedal, da je bilo jasno, da bo Freyo sčasoma treba ustaviti, zato je bila odločitev povsem upravičena in ne bo imela nobenih posledic za prihodnost te vrste. "Ne morete pričakovati, da se 1,6 milijona ljudi ne bo kopalo v fjordu," je dejal. "Ljudje so se kopali in nenadoma je bila ta žival tam, le meter stran od njih. Tudi če te 600 kilogramov mišic in maščob samo malo udari, vsi vemo, kaj se zgodi."
Tudi višji svetovalec norveške okoljske agencije in inšpektorata za naravo, Espen Fjeld, je dejal, da so te živali lahko nevarne in da jih je včasih treba pokončati, če to ne ogroža preživetja populacije. "V severnem Atlantiku živi 30.000 mrožev." Opozoril je, da je veliko pomembneje poskrbeti za življenjski prostor neke vrste – na primer s prekinitvijo črpanja nafte in plina v Barentsovem morju – kot poskušati skrbeti za posamezno žival, ki je zašla daleč od doma. Po njegovem mnenju je Freya sprožila "Bambi efekt". "Za žival nas skrbi, damo ji ime, obravnavamo jo kot človeka. Toda skrb zanjo v resnici nima nobene zveze s skrbjo za populacijo mrožev."
KOMENTARJI (79)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.