Kitajska je marca prvič omejila izvoz goriv, potem ko je izbruh vojne z Iranom povzročil motnje v dobavi surove nafte z Bližnjega vzhoda. Julija je omejitve omilila in od takrat mesečno uravnava izvoz dizelskega goriva, bencina in letalskega goriva, piše Reuters. Kitajska sicer izvozi velike količine dizla, bencina in letalskega goriva. Avgusta je na primer izvozila okoli 6,01 milijona ton naftnih derivatov.
Zdaj pa zopet velikim rafinerijam v največjem svetovnem rafinerijskem središču niso dali dovoljenj za izvoz goriv na območja zunaj Hongkonga in Macaa v oktobru, so povedali viri. Na Kitajskem so se sicer začele enotedenske počitnice in ni povsem jasno, ali bo Peking po koncu počitnic ponovno dovolil izvoz nafte. Po navedbah virov bi bila odločitev lahko odvisna od domačih zalog goriva in obsega rafiniranja.
Kitajska je sicer največja uvoznica surove nafte na svetu. Leta 2025 je uvozila rekordnih okoli 11,6 milijona sodov surove nafte na dan, medtem ko je njena domača proizvodnja precej manjša. Imajo tudi ogromno rafinerijsko zmogljivost, okoli 19 milijonov sodov na dan. Leta 2024 so njene rafinerije predelale približno 14,2 milijona sodov dnevno.
Svetovni trgi se sicer že tako soočajo z izpadom dobave goriv zaradi vojne z Iranom in ukrajinskih napadov na rusko rafinerijsko infrastrukturo, kitajska poteza pa bi lahko v nekaterih državah cene dvignila na nove rekordne ravni.
Potezo Pekinga sta spodbudila negotovost glede razpoložljivosti surove nafte in zmanjšanje domačih zalog goriva, izvoz je namreč vezan na pogoj, da se domače zaloge vrnejo na ravni pred vojno.
"To kaže, da je glavna prednostna naloga vlade še vedno varnost domače oskrbe. Mednarodni trgi so šele drugega pomena," je dejala Michal Meidan, vodja raziskav kitajskega energetskega sektorja pri Oxfordskem inštitutu za energetske študije. "Čeprav bi rafinerije želele izkoristiti visoke izvozne marže in ima Kitajska teoretično dovolj zmogljivosti, da poveča obseg rafiniranja in izvoza, bo izvoz omejen, dokler domače zaloge ne bodo zadostne," je dodala.
"Naša analiza kaže, da so komercialne zaloge plinskega olja in dizelskega goriva približno 20 milijonov sodov pod tem pragom, zaloge bencina pa zaostajajo za približno devet milijonov sodov, zato je bila prekinitev izvoza teh proizvodov pričakovana," je dodal Zameer Yusof, višji vodja za čiste naftne derivate pri družbi Kpler.
Po ocenah trgovcev je bilo septembra naloženih 1,4 milijona ton dizelskega goriva, 500.000 ton bencina in najmanj dva milijona ton letalskega goriva, vključno z zalogami v carinskih skladiščih za Hongkong in Macao, kar je manj kot avgusta.
Med največjimi destinacijami za kitajski izvoz goriv septembra so bili Singapur, Malezija, Avstralija, Vietnam, Bangladeš in Filipini, kažejo podatki družb Kpler in LSEG. Del izpada bi lahko pokrile južnokorejske rafinerije, vendar bi bil njihov izvoz na promptnem trgu omejen zaradi že sklenjenih dolgoročnih pogodb, je dejal Yusof.
Kitajska je izvoz goriv ustavila po nedavnem obisku predsednika Ši Džinpinga v Washingtonu, kjer ga je predsednik Donald Trump pozval, naj pomaga stabilizirati svetovno oskrbo z gorivi. Ameriški minister za energetiko Chris Wright je dejal, da je svet zaradi izpada izvoza z Bližnjega vzhoda in Kitajske ostal brez dela dobave dizelskega goriva, Washington pa pričakuje, da bo Evropa kmalu napovedala nove dobave dizla.
Trumpova administracija je tudi Nemčiji in Franciji naročila, naj zmanjšata svoje zaloge dizelskega goriva za nujne primere, da bi pomagali znižati cene, sicer bi lahko ZDA uvedle prepoved izvoza dizla, je poročal Reuters.
Trg v pričakovanju
Razlika med cenami azijskih terminskih poslov z dizlom za oktober in november je dosegla najvišjo raven v dveh tednih, saj trg pričakuje, da kitajskega izvoza goriva ne bo. Kitajska državna naftna družba PetroChina je v sredo preklicala nekaj pošiljk bencina in letalskega goriva, načrtovanih za oktober, so povedali trije viri. Dodali so, da je bila večina teh pošiljk dogovorjena v zadnjih dveh tednih.
Druga velika rafinerija, zasebna družba Zhejiang Petrochemical Corp (ZPC), v prazničnem tednu ni načrtovala nobenih pošiljk naftnih derivatov, je povedal četrti vir.
Ukrajina kljub opozorilom Trumpa napada ruske rafinerije
Ukrajina nadaljuje napade na ruske rafinerije nafte in s tem kljubuje Trumpu, ki napade krivi za zaostrovanje svetovnega pomanjkanja dizelskega goriva in rast cen goriva. Ponoči so napadli naftni objekt v ruski južni regiji Samara, piše Guardian.
Trump je sicer Zelenskega v zasebnem telefonskem pogovoru pozval, naj ustavi napade na ruske rafinerije, v javnosti pa je večkrat namignil, da so za krčenje svetovne oskrbe z gorivom krivi ukrajinski napadi. "Dizel je v veliko večjih težavah, ne zaradi Bližnjega vzhoda, temveč zaradi dogajanja v Rusiji, saj so tamkajšnje rafinerije dizelskega goriva onesposobljene z zaskrbljujočo hitrostjo," je opozoril.
Po ukrajinskih ocenah je ukrajinska vojaška kampanja v zadnjih mesecih onesposobila več kot 45 odstotkov ruskih rafinerijskih zmogljivosti, kar je v nekaterih regijah povzročilo omejitve pri prodaji goriva in dolge vrste na bencinskih servisih.
Rusija, tradicionalno druga največja izvoznica dizelskega goriva na svetu, je v začetku tega tedna prepoved izvoza dizla podaljšala do konca oktobra, s čimer je še dodatno povečala pritisk na že tako omejeno svetovno ponudbo.
Cene dizelskega goriva v ZDA so se v zadnjih tednih povzpele na rekordne ravni, kar še dodatno povečuje pritisk na življenjske stroške, ki je po navedbah medijev prispeval k temu, da je Trumpova javnomnenjska podpora pred ključnimi vmesnimi volitvami prihodnji mesec padla na najnižjo raven v njegovi politični karieri.
Energetski analitiki pa kot glavna dejavnika rasti cen izpostavljajo vojno v Iranu in širše motnje na svetovnih naftnih trgih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.