Nova evropska realnost: mučilnice in otroci z AK-47 v rokah

Europol in Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) sta na tiskovni konferenci predstavila najnovejše ugotovitve evropskega trga z mamili, zaslužke katerega ocenjujeta na približno 30 milijard evrov na leto. Uvoz kokaina in izvoz ekstazija sta leta 2022 dosegla rekordne številke. Večina nasilja, ki ga zabeležijo, je povezana s kokainom in konopljo.

Čeprav sogovorniki niso predstavili statističnih podatkov o razsežnostih problema, je Alexis Goosdeel, direktor EMCDDA, dejal, da je stopnja nasilja, povezanega z drogami, v Evropi postala podobni tisti v Srednji Ameriki. "To je del vsakodnevne realnosti v Evropski uniji," je dejal po poročanju Politica.

"V Evropi smo odkrili celo sobe za mučenje. Tega doslej še nismo videli. To so uporabljali v Latinski Ameriki, v Evropi pa ne," je povedala izvršna direktorica Europola Catherine De Bolle. Primera, ki ga je omenila, ni konkretneje opisala, vendar je javnosti znano le eno odkritje tako imenovanih zabojnikov za mučenje v Evropi, in sicer v bližini pristanišča v Rotterdamu leta 2020. V zvezi s tem primerom je bilo na zapor obsojenih več moških.

"Čeprav je nemogoče vedeti, kako razširjene so mučilnice v Evropi, je ta primer vsekakor resno opozorilo o porastu nasilja tolp v Evropi," je za Politico povedal Chris Dalby, direktor nizozemskega svetovalnega podjetja World of Crime.

Druga vse večja skrb je starost ljudi, ki so vpeti v te ilegalne posle. Kriminalne združbe v Marseillu vse pogosteje najemajo mladostnike za opazovalce ali preprodajo mamil, zaradi česar ti drug na drugega streljajo s kalašnikovimi. Organi pregona so v pristaniščih v Antwerpnu in Rotterdamu ujeli številne mladostnike, ki so dobili plačilo za prenos kokaina iz ladijskih zabojnikov. "Njihove cele družine živijo od denarja, ki ga dobijo otroci, ki delajo za kriminalne združbe," je dejala De Bollova.

Kako se odzvati?

Uradni odzivi so mešani, nekateri politiki pozivajo k strožjim kaznim in višjim proračunom za varnost, drugi pa trdijo, da prepoved drog preprosto ne deluje in da je prišel čas za legalizacijo trga. "Regulacija trga, vladni monopoli ali legalizacija za medicinske namene so samo nekatere od možnih, ne nujno izključujočih se alternativ," je januarja za Guardian povedala županja Amsterdama Femke Halsema in opozorila, da Nizozemska sicer tvega, da bo postala "narko država".

Belgija je ubrala bolj tradicionalno pot s poudarkom na poostritvi varnosti v pristaniščih in krepitvi sodelovanja z zasebnim sektorjem prek novoustanovljenega združenja evropskih pristanišč. Belgijska notranja ministrica Annelies Verlinden je februarja odpotovala v Bolivijo, kjer je z latinskoameriškimi državami podpisala skupno izjavo za bolj učinkovito obravnavo teh težav v naslednjih petih letih.

Vendar pa nekatere latinskoameriške države – med njimi Kolumbija in Ekvador – predlagajo, da bi morali evropski voditelji pogledati bližje domu. Mesta, kot so Bruselj, Amsterdam, Lizbona in Tarragona, so – sodeč po podatkih EMCDDA – med najvišje uvrščenimi mesti po uporabi kokaina na prebivalca na svetu. 

To je odgovornost, ki bi se je Evropejci morali zavedati, je dejal Goosdeel, nato pa poudaril, da uporabnikov drog ne bi smeli nujno obravnavati kot kriminalce. "Zdaj ni čas za začetek boja proti njim. Boriti se moramo za zaščito naših državljanov," je pozval.